Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 4.del

KAMNITI MOSTOVI Naši najstarejši ohranjeni kamniti mostovi segajo v srednji vek. Okoli 13. stoletja sta obrtništvo in trgovina vzcvetela. Mostovi so bili del obrambnega sistema mest in gradov, na njih so pobirali mitnino in carinili trgovsko blago. Ker so bili pomembne strateške točke, je bilo mnogo velikih starih slovenskih kamnitih mostov porušenih. Ohranjeni so manjši.…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 3.del

LESENI MOSTOVI VZHODNE SLOVENIJE Medtem ko je na Primorskem in Notranjskem ohranjenih veliko kamnitih mostov, pa se predvsem vzhodna Slovenija ponaša s tradicionalnimi lesenimi mostovi. Kamniti mostovi so preživeli v današnji čas zaradi trajnosti kamna. Leseni mostovi pa so se morali, da po njih lahko hodimo še danes, do nedavnega ohraniti tudi v obrtniškem znanju.…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 2.del

NAPOLEONOVI MOSTOVI V ZAHODNI SLOVENIJI V 17. stoletju je gradnja mostov po večstoletnem premolku zelo oživela. Po Primorskem in Notranjskem, kjer je osnovni gradbeni material kamen, je v 18. in 19. stoletju nastalo veliko število ločnih kamnitih mostov, katerih graditelji niso znani. V Soški in Vipavski dolini so kamnite mostove poimenovali kar Napoleonovi mostovi, čeprav…

Nadaljuj z branjem

Demenca in oblikovanje prostora

Demenca je pogosto označena za epidemijo 21. stoletja, pa tudi za najdražjo bolezen. Je diagnoza, ki kot senčni dvojček sledi civilizacijskim pridobitvam zahodnega, razvitega sveta. Napredek medicine, daljša življenjska doba ter obenem  nevzdržna starostna piramida, kjer »baby boom« generacije iz prvih desetletij po drugi svetovni vojni pozneje niso nadomestile primerljivo velike generacije, so ustvarili glavne…

Nadaljuj z branjem

Stari slovenski mostovi – 1.del

MOSTNE KONSTRUKCIJE BOHINJSKE PROGE Na začetku prejšnjega stoletja, med letoma 1902 in 1906, je na naših tleh kot del druge železniške povezave med Dunajem in Trstom nastajala bohinjska železniška proga. Gradnja je bila zaradi izjemne težavnosti terena eden najzahtevnejših gradbenih podvigov v takratnem evropskem železniškem omrežju. Večina objektov je iz kamna, čeprav so v Evropi…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Superform: Proti soncu

Mansardno stanovanje v Ljubljani je zaživelo v novi, svetlejši in sodobnejši podobi. Proti soncu so ga usmerili arhitekti iz biroja Superform. Na podstrešju stare meščanske hiše, v prostoru z 275m2, so se arhitekti srečali z obstoječo konstrukcijo zidanih dimnikov in vešal, ki nosijo ostrešje, njen ritem pa sredi prostora nadaljuje stopnišče, po katerem se na…

Nadaljuj z branjem

Še več barv: heroal in Les Couleurs® Le Corbusier

Zahvaljujoč ekskluzivnemu partnerstvu z Les Couleurs® Le Corbusier ponuja heroal še večjo raznolikost barv za okna, vrata in fasade. Barvni dizajn sistemskih rešitev za zasebne in komercialne objekte omogoča oblikovalcem, investitorjem in arhitektom svobodo oblikovanja, ki je ENOSTAVNO. BOLJŠA.    Polychromie Architecturale  »Barva je v arhitekturi prav tako močno orodje kot tloris in rez.« –…

Nadaljuj z branjem

Arhitekturno zapeljevanje

Ljubezensko zapeljevanje je mnogo bolj zahtevno in manj prefinjeno, odkar so arhitekti v stanovanja uvedli hodnike. Temu bi nedvomno pritrdil Jean-Francois de Bastide, francoski rokokojski pisatelj in dramatik, ki nam je zapustil enega izmed najbolj nenavadnih literarnih spojev arhitekture in erotike.  V mikavnih in dekadentnih zadnjih desetletjih starega režima, ko je po Franciji grozeče odmevala…

Nadaljuj z branjem

Urbane džungle

Moja stara mama je imela poleg ciklam zelo rada sobne rastline. Žal tudi orhideje. Če sem jo vprašal, zakaj jih imamo po hiši toliko, je odgovorila Ker so lepe. Tudi jaz danes nimam boljšega odgovora. Prejšnji mesec sem s kolesom domov pritovoril nekaj lončkov, v njih pa nekaj sobnih rastlin. Že prej sem predčasno podedoval…

Nadaljuj z branjem

Ambient: Hribarjeva dvorana na Ljubljanskem gradu

V arhitekturnem biroju Ambient so zasnovali prenovo Hribarjeve dvorane na Ljubljanskem gradu, ki je prejemnica letošnje Plečnikove medalje za aktualno realizacijo.   Če se z dvorišča Ljubljanskega gradu ozremo proti jugu, se nam pogled ustavi na stavbi, v kateri je danes Gostilna na gradu, nekoč pa so jo med drugim uporabljali tudi kot orožarno, konjušnico…

Nadaljuj z branjem

Prilika o razglednem stolpu

Kadar pišemo zgodovino neke družbe, se ponavadi omejimo na presenetljivo ozek spekter dejstev. Tradicionalna zgodovina običajno sestoji iz letopisov vladarjev, dinastij, visoke politike, datumov bitk in seznamov zmagovalcev. Ne tako davno so zgodovinarji tem hudo omejenim vsebinam dodali  še gospodarsko in kulturno zgodovino ter zgodovino zasebnega življenja. Sam pa sem mnenja, da bi si morali…

Nadaljuj z branjem