URBANE RASTLINE 02. Paulownia tomentosa

od • april 30, 2017 • Urbane rastlineKomentarji (0)1289

Nekajletni študij me je zaznamoval predvsem v eni točki – na prostor gledam s krajinarskimi očmi. Zaznavam, da je osnovni in ključni gradnik prostora, poleg objektov, živo gradivo. Kakšen bi bil svet brez njega? Pust, siv …? In kakšna bi bila mesta brez njega? Zato bom tukaj opozoril nanj, predvsem na tiste urbane rastline, ki s svojim obstojem in pojavo mestu dajejo nekaj več.

Ko sem v teh mračnih deževnih aprilskih dneh pohajal po Ljubljani, sem ob stopnišču Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu opazil modro vijolične cvetove, ki krasijo gručo dreves. Kakšna popestritev, sem si mislil. Veter je prinesel znani vonj. Šele ko sem nadaljeval pot, se mi je posvetilo, da je prav o teh urbanih drevesih razlagal tudi profesor. No, in se mi je posvetilo še enkrat. Eno je raslo tik pod oknom naše risalnice. Predavanja so bogatili pogledi na njegovo spreminjajočo se krošnjo. Spomladi se je ob odprtem oknu njegov vonj širil po predavalnici in naprej po hodnikih. V krošnji je mrgolelo čebel. Nato se je olistalo s sveže zelenimi srčastimi listi, cvetove pa so nadomestili sivo rjavi plodovi, ki so ga krasili tudi skozi jesen in zimo. To je bila pavlovnija. Bila je veličastna, soliterka, brez konkurence. Njeno okrasno vrednost ji lahko zavidamo.

Čeprav v aprilu in maju cvetoča pavlovnija (lat. Paulownia tomentosa) kraljuje na Prešernovem trgu, le malokdo ve, da gre pravzaprav za invazivno rastlino. Ponekod je njeno sajenje celo prepovedano, zato se za zasaditve uporablja njen hibrid, ki rodi jalovo seme. Sicer pa je navadno okoli deset metrov visoka pavlovnija izredno agresivna, spremeni lahko celo sestavo gozdov in travnikov ter posledično krajinsko sliko. Paulownia tomentosa je tujerodna rastlina, ki izvira iz Azije, natančneje, iz zahodne Kitajske. Če gre verjeti anekdoti, so jo v 19. stoletju v svet ponesli kitajski trgovci s porcelanom. Pavlovnijin mehki in lahki les so namreč uporabljali za embalažo, v kateri so prevažali porcelanaste izdelke. Ob transportu zabojev so se skupaj z njimi širila tudi semena, ki so vzklila ob trgovskih poteh in tako pomagala rastlinski vrsti pri širjenju. To je ena najhitreje rastočih drevesnih vrst, njen lahki in lahko krivljivi les pa je uporaben v letalstvu, ladjedelništvu, pa tudi za izdelavo glasbil (godala, citre …) in športnih rekvizitov. V zadnjem času intenzivne nasade izkoriščajo predvsem v energetske namene, za pripravo peletov za ogrevanje.

In zakaj je zasajena v središču prestolnice? Kdo bi vedel. Morda zato, ker je odlično urbano drevo: za parke, vrtove in druge nasade. Glede tipa tal ni izbirčna, le apnenčasta ji ne godijo. Je odporna proti poluciji, saj njeni listi absorbirajo do 10 % več CO2 kot listi drugih listavcev; iz tal črpa težke kovine in jih kopiči ter s tem čisti prst. Je torej popolnoma nezahtevna in izredno odporna rastlina – tudi če jo obrežemo, se hitro obnovi in požene nove, do 50 cm dolge poganjke.

Ob sprehodu po Prešernovem trgu vam bo pogled te dni gotovo ušel proti krošnji pavlovnije, ki v družbi katalp, navadnih cigarovcev, senči in zakriva vhod v Frančiškansko cerkev ter estetsko bogati glavni ljubljanski trg.

Piše: Marko Klemen

 

Naroči revijo

Sorodne vsebine

Komentarji