Prejšnji teden je bil razglašen letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade. Prestižno priznanje je žirija namenila Alejandru Araveni, 48-letnemu čilskemu arhitektu, ki se je v zadnjih dveh desetletjih proslavil z mnogimi javnimi zgradbami, zadnja leta pa se posveča predvsem vprašanju dostojnega doma za deprivilegirane skupine in možnostim arhitekta pri trajnostni in socialno angažirani gradnji. Poleg tega je bil Aravena izbran tudi za letošnjega umetniškega direktorja beneškega Arhitekturnega bienala; nedvomno se nam obeta dogodek, ki bo vzpostavil vsaj distanco, če ne kar polemičnega kontrasta do predlanskega Koolhaasovega bienala. Takšen je že izbrani naslov razstave: Poročanje s fronte, ki napoveduje prevladujočo socialno in politično noto. Ob tej priložnosti smo prevedli poudarke direktorjeve nastopne izjave prihajajočega bienala. Izhodišča so jasno zastavljena in ambiciozna – čez slabega pol leta pa bomo lahko presodili še v živo, ali so ostala le na nivoju retorike »odpiranja arhitekture in približevanja urbanim socialnim in političnim problemom,« kakršnih je bilo na Bienalu kljub izostanku učinka že vse polno, ali pa bo razstava hermetično in introvertirano arhitekturno sceno zares prevetrila.
archdaily1
Kot arhitekti živimo v času spreminjajočih se paradigem. V preteklosti je merilo naših zasnov raslo in raslo, vprašanje pa je, kolikšnega števila ljudi so se te dotaknile. Danes bolje razumemo kompleksnost tem, vpletenih v načrtovanje in gradnjo zgradb, sosesk in mest – te pa zahtevajo nov in bolj odprt pristop.
To je razlog, da me zanima način, kako arhitekti in urbanisti sodelujejo z drugimi polji znanja – ekonomijo, varnostjo, okoljem … Naš izziv je preseči samo arhitekturo in govoriti jezik teh drugih disciplin, preden svoja razmišljanja prevedemo v formalne predloge zasnov. Eden izmed večjih problemov pri tem procesu je kakovost informacij – arhitekti smo nosilci odgovornosti za široko in kakovostno obveščenost o parametrih posameznih projektov. Naš končni poudarek je še vedno na obliki, viri in informacije teh oblik pa so se dramatično razprli.
archdaily2
Bitka za boljše okolje je kolektivno prizadevanje, ki zahteva znanje in moč vseh udeleženih. Kot kurator »Poročanja s fronte« želim ovreči prepričanje, da teme Bienala zanimajo le druge arhitekte. Začeli smo z imenovanjem problemov, ki jih ne le vsakdo razume, ampak ima o njih tudi vsakdo svoje mnenje: migracije, voda, pozidava, odpadki in podobno. Priča smo bili takojšnjemu in pozitivnemu odzivu ljudi, ki se navadno ne vpletajo v arhitekturo – tako v razvitem kot v razvijajočem se svetu.
Da bi izboljšali kvaliteto grajenega okolja (in s te tudi kvaliteto bivanja), moramo biti bitke in širiti fronte. Vedno več ljudi širom sveta išče dostojno bivališče, pogoji zanje pa postajajo težji in težji. Vsak poskus, da bi prebili konvencionalne okvirje, trči ob ogromen odpor inertne realnosti. Vsak trud pri načenjanju relevantnih vprašanj pa mora preseči naraščajočo kompleksnost sveta.

archdaily3
Hočemo se učiti od arhitekture, ki kljub (ali pa prav zaradi) omejenih sredstev in možnosti intenzivira to, kar je na razpolago, namesto da bi se pritoževala nad tistim, česar primanjkuje. Hočemo razumeti, katera orodja oblikovanja so potrebna za subverzijo sil, ki privilegirajo dobiček posameznikov nad kolektivnim dobrim; hočemo osvetliti primere, ki se upirajo redukcionizmu in poenostavljanju in ki se ne odpovedujejo arhitekturni nalogi prodreti v skrivnost človeške narave. Prikazali bomo množico primerov, kjer so organizirane skupnosti in emancipirani posamezniki, včasih brez kakršnekoli formalne oblikovalske izobrazbe, sami izboljšali svoja bivalna okolja.
V igro so vstopili novi igralci – navsezadnje tudi tisti investitorji, ki v grajenju zasledujejo prekomerne dobičke. Nas pa zanima, kako lahko arhitektura vpelje širše pojmovanje dobička: oblikovanje kot dodano vrednost in ne kot dodaten strošek; arhitektura kot bližnjica do enakosti. Želimo si preučevanja primerov, kjer arhitektura je in bo orodje zmagovanja v teh bitkah in na teh frontah. Primerov, ki so z uravnoteženjem inteligence in intuicije lahko ušli statusu quo.
(Odlomke iz članka Alejandra Aravena v Guardianu prevedel Miloš Kosec, fotografije so z www.archdaily.com)

 

 

Ena misel na “ALEJANDRO ARAVENA POROČA S FRONTE ARHITEKTURE

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja