Ko so trgi, ulice, parki in igrišča več kot le zunanja ureditev

Če bi pozorno pogledali urbani prostor okrog nas, bi opazili, da je slovenski urbanizem izjemno reguliran, tog in je kot nekakšen proizvod birokratskega ustroja. Dozdeva se, da se je ustalilo mnenje, da je pravi način urejanja prostora pisanje suhoparnih birokratskih pravil, ki naj bi nekako magično zagotovila realizacijo naših urbanih idealov in trajnostnih teženj. Sistem…

Nadaljuj z branjem

Poletno branje – 2. del

Kljub trenutnim ohladitvam je pred nami še en mesec poletja. Čas za uživanje in iskanje novih inspiracij in dobro branje je bogat vir. Predstavljamo vam 2. del izbora poletnega branja sodelavcev uredništva revije Outsider. Priporočamo za branje v nadaljevanju poletja. Poleg aktualne številke revije Outsider. Janja Brodar, gostujoča urednica: Umerto Saba: ERNESTO, Cankarjeva založba, 2008  Tanka…

Nadaljuj z branjem

Čudovita novica, ki to ni

Še je čas, da se izognemo tveganju.   Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od…

Nadaljuj z branjem

Teater v službi

Pasti in nagrade, ki spadajo k transparentni družbi in transparentni službi. Verjetno je le malo bolj ideološko obremenjenih arhitekturnih diskurzov od nenehnega razpravljanja o transparentnosti. Transparenca je zaželjena, je zaukazana, je demokratična in menda pozitivna; obenem pa bi morala biti do nje tudi skeptični in se je bati. Nikoli ni namreč enakovredna: nekdo vedno opazuje,…

Nadaljuj z branjem

Marko Lukić: Smer uspeha

Marko Lukić je pred desetletji iskal izzive v najtežjih plezalnih smereh, zdaj že več kot dve desetletji išče poti v podjetništvu, ki jih še nihče ni prehodil. Marko Lukić je srce podjetja Lumar. Bil je prvi pri nas, ki je videl potencial v kombinaciji vrhunske arhitekture in sonaravne gradnje. Pogovor z njim je jasen in…

Nadaljuj z branjem

Mansardno stanovanje Glavni Trg

Na projekt mansardnega stanovanja arhitekta Petra Plantana iz biroja Atelier Arhitekti lahko gledamo kot na pobudo, odgovor na stanovanjsko problematiko in problem starih meščanskih hiš, ki niso v celoti izpolnjene. Zakaj ne bi v mestna jedra pripeljali novih stanovalcev, hkrati pa starejšim hišam navdahnili novo življenje? Tako bi se izognili neosebnim novogradnjam, ki mlade prebivalce potiskajo…

Nadaljuj z branjem

Pisarne Bas Production

Produkcijska hiša Bas Production je imela v nekdanji poslovno-industrijski stavbi za Bežigradom v Ljubljani že svoje prostore, ki so jih želeli razširiti. Arhitekti biroja P PLUS so se odločili ohraniti industrijski duh. Pri novih posegih niso zakrivali sprememb, ohranili so nezaključene robove medetažnih plošč po rušenju, pustili so vidne sledi novih instalacij, konstrukcijske betonske okvirje…

Nadaljuj z branjem

Arecaceae, palmovke

Palme v prostor vnašajo občutek eksotičnosti in vzbujajo spomine na brezskrbne poletne dni. Prav zato so že od nekdaj priljubljene po domovih, pa tudi v mnogih rastlinskih zbirkah. V steklenjaku ljubljanskega Botaničnega vrta se tako bohotijo različne vrste palm družine palmovk (Arecaceae). Slovenija je dežela, kjer so palme bolj domače v primorskem predelu, a vseeno…

Nadaljuj z branjem

Med oljkami in morjem

Dunajsko-atenski biro je na spektakularni lokaciji ob Jonskem morju zasnoval počitniško hišo, nagrajeno na natečaju Baumit Life Challenge 66. O hiši smo se pogovarjali z arhitektoma Demetro Katsota in Stephanom Buergerjem.   Hiša je umeščena na izjemno lokacijo na grškem otoku. Kako arhitektura odgovarja na specifično krajino? Hiša H leži na morski obali, z zasebnim…

Nadaljuj z branjem

Zobozdravstvena ordinacija MG

Pred dobrim letom so se arhitekti biroja Plusminus30 lotili projekta zobne ordinacije Orto MG v Postojni. Naročnik si je želel sodobno oblikovano ambulanto, ki spoštuje zgodovinsko vrednost hiše, ni sterilna kot so klasične zobne ordinacije in omogoča sodoben delovni proces. Zgledovali so se po napredku, ki je pri arhitekturnem načrtovanju zdravstvenih programov že nekaj časa…

Nadaljuj z branjem

Poletno branje – 1. del

Dragi bralci, upamo, da tudi vi uživate v poletju. V skladu z aktualno sezono bi vam radi predstavili osebni izbor poletnega čtiva sodelavcev uredništva revije Outsider. Priporočamo za branje na plaži ali v kavarni. Poleg najnovejše številke revije Outsider, seveda. Izvolite prebrati nekaj naših priporočil, 1. del: Matevž Granda, urednik in umetniški direktor, priporoča:  Vesolje zgodb,…

Nadaljuj z branjem

Mansarda za M

Arhitekti so imeli pri snovanju mansarde za 4 člansko družino v Zgornjem Zagorju kar zahtevno nalogo, saj je bila potrebna vzpostavitev ogrevanja, vodovoda in elektrike, prostori pa so bili asimetrični. Ker se niso želeli za vsako ceno prilagajati prostoru nepravilnih oblik so zasnovali enotno potezo – ali kot jo avtorji poimenujejo – kačo, ki obiskovalca…

Nadaljuj z branjem

Enodružinska hiša na Viču

Pri projektu Ateljeja Ostan Pavlin si je naročnik zaželel prenove enodružinske hiše na Viču. Arhitekti so zaprt tloris hiše iz devetdesetih let preoblikovali v pretočno pritličje. Rušitev notranjih sten je omogočila velik in odprt skupen bivanjski prostor. Tloris je razdeljen na dva dela: servisni in bivalni. Na obstoječo hišo so pripeli minimalno konstrukcijo steklenjaka in…

Nadaljuj z branjem

Vrnite nam uro

Anekdota iz začetka stoletja pravi, da je prvi demokratični predsednik vlade Srbije Zoran Djindjić po padcu režima Slobodana Miloševića obiskoval različne kraje po državi. Tako je prišel v neko jagodinsko tovarno, v kateri lepa ura nad vstopnim portalom ni delovala. To dejstvo ga je vznemirilo. Razumel je pomanjkanje kapitala tovarne, surovin, sodobne tehnologije, a ni…

Nadaljuj z branjem

Živi fosil Ginkgo biloba

V parku Sveta Evrope za Cankarjevim domom že mnogo, mnogo let kraljuje visoko drevo, postavljeno v robu križišča med Prešernovo in Erjavčevo cesto. Vsako jesen opozori nase, ko svoje dvokrpe pahljačaste liste obarva v bogato rumeno barvo. Ja, to je živi fosil, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba). Avtor znanstvenega imena je Carl Linne, ki je leta…

Nadaljuj z branjem

Drevored divjega kostanja (Aesculus hippocastanum)

Spomladi sem se sprehajal po Tomšičevi ulici. No, nisem se namenoma sprehajal po Tomšičevi. Šel sem mimo, pač. Ko sem opazil z odpadlimi cvetovi navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) pokrita tla, sem se spomnil na pomembno vlogo drevoreda. Ne le estetsko, predvsem simbolno. V vrsto sajeno drevje v naravi ni običajno. Linearna prostorska struktura, abstrakcija,…

Nadaljuj z branjem

Rezultati natečaja za prenovo ljubljanske Drame

Stavba Slovenskega narodnega gledališča je bila zgrajena leta 1911 in se je prvotno imenovala Jubilejno gledališče Franca Jožefa I. Med prvo svetovno vojno so stavbo oblasti spremenile v kinodvorano, od leta 1919 pa v stavbi domuje Slovensko narodno gledališče. Gledališče je dobilo ime Narodno gledališče v Ljubljani – Drama. Leta 1952 je bila izvedena prva prenova in povečanje…

Nadaljuj z branjem

Natečaj Rakova Jelša

Javni stanovanjski sklad MOL in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije sta marca 2017 razpisala natečaj za gradnjo socialnih stanovanj na Rakovi Jelši v Ljubljani. V preteklih letih je občina Ljubljana z nekaterimi infrastrukturnimi projekti, kot je izgradnja kanalizacije, ureditvijo črnih gradenj in ureditvijo Mestnega parka Rakova Jelša, pripravila pogoje, da se degradirano območje razvije…

Nadaljuj z branjem

SLOSIGN

Razstava sodobnega slovenskega oblikovanja Projekt študentov in učiteljev slovenščine vsak povezuje z jezikom, ki se ga učijo. Vendar pa na Inštitutu za prevajalstvo in Inštitutu za slavistiko na graški univerzi Karla in Franca učenje slovenščine ni le slovnica. Močno je prepleteno z ljubeznijo do krajev, iz katerih jezik izvira, z učenjem o tamkajšnji tradiciji, kulturi,…

Nadaljuj z branjem

V iskanju doma v prestolnici

Verjetno je že vsem jasno, da letos pri stanovanjskem skladu ne bomo kupili stanovanja in si tako rešili perečega življenjskega vprašanja, kje poiskati svoj dom. A če živim v Ljubljani in potrebujem stanovanje za svojo mlado družino ter slučajno na računu nimam 470,000 €, kam potem? Kritika sedanjega stanja potrebuje tudi smotrno iskanje rešitev, zato smo…

Nadaljuj z branjem

Inside out v Ljubljani: AristoCat

Dnevna soba v stanovanju petega nadstropja je opremljena z okusom srednjeevropskega izobraženca in meščana, kakršnih v Ljubljani, v tem mestu, kjer imajo monopol nad (ne)okusom predvsem kmetje, ki so v tranziciji na hitro obogateti, ne najdeš prav dosti – dolge knjižne police svetovnih klasikov literatutre, filozofije in zgodovine, črn, v žamet odet freudovski kavč in…

Nadaljuj z branjem

Cyanometer

Cyanometer je monolit, ki meri modrino neba in prikazuje kakovost zraka v Ljubljani, podatke pa pošilja v spletni arhiv. Cyanometer je orodje, ki ga je leta 1789 zasnoval švicarski fizik in alpinist Horace-Bénédict de Saussure, da bi izmeril modrino neba in s tem skušal napovedati vreme. De Saussure je s pomočjo instrumenta ugotovil, da je…

Nadaljuj z branjem

Slosign

Na Inštitutu za prevajalstvo Univerze v Gradcu je od 29. maja do 1. junija 2017, ob izteku graškega meseca oblikovanja, predstavljeno sodobno slovensko oblikovanje, ki navdih črpa iz slovenske kulture, tradicije, družbe ali naravnih danosti. Slovenski simboli, običaji, navade, pesmi, zgodovina in pokrajine se zrcalijo v izdelkih devetih oblikovalcev oz. oblikovalskih skupin, ki segajo od…

Nadaljuj z branjem

Restaura ali javno-zasebno partnerstvo pri prenovi zgodovinskih stavb

V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Eden od preverjenih, a pri nas še vedno nezadostno izkoriščenih mehanizmov obnove je javno-zasebno partnerstvo. Kako se ga lotiti? Z zelo uporabnimi nasveti in čisto…

Nadaljuj z branjem

Reševanje stanovanjskega vprašanja

Novi objekti Stanovanjskega sklada RS na Brdu v Ljubljani so sprožili živahen odziv javnosti. Na eni strani navdušenje nad odlično arhitekturo in na drugi ogorčenje nad (pre)visoko ceno stanovanj. Zato smo na SSRS poslali nekaj vprašanj o strategiji gradnje stanovanj v Sloveniji: Kako ste določili ceno stanovanj in kakšni ciljni skupini so namenjena? Z javnim…

Nadaljuj z branjem

Odprti poziv za sodelovanje na 16. beneškem arhitekturnem bienalu

MAO želi z odprtim pozivom povabiti arhitekte, raziskovalce, kritike, kustose in druge aktivne na področju arhitekture k sodelovanju v multidisciplinarni skupini za predstavitev Slovenije na 16. mednarodni razstavi arhitekture v Benetkah v letu 2018. Mednarodna razstava arhitekture na bienalu v Benetkah je najprestižnejša svetovna predstavitev arhitekture. Zagotavlja mednarodno vidnost avtorjev in njihovega dela ter odpira…

Nadaljuj z branjem

BIO 25 – Daleč, tako blizu

OTVORITEV: 25. MAJ, 20.00 POGOVOR: 25 MAJ, 19.00 Med 25. majem in 29. oktobrom 2017 bo DALEČ, TAKO BLIZU predstavil sedem lokacijsko specifičnih intervencij, skupaj z glavno razstavo, ki jo spremlja program Spremljevalni projekti s pisanim sporedom dogodkov, razstav in predavanj, ki bodo med trajanjem bienala poživili dogajanje na sedmih lokacijah. Razstavo bo otvoril častni…

Nadaljuj z branjem

Skupnostni eksperiment

Ko govorimo o eksperimentih, običajno najprej pomislimo na znanost. Z eksperimentom preverimo teoretična dognanja, odkrijemo nova dejstva ali preverimo že poznana dejstva. Včasih pa se eksperiment zgodi tudi v arhitekturi. Takšni eksperimenti so bolj pogosti, kadar arhitekt gradi zase. Zelo redki pa so pri večjih projektih. Konec koncev je gradnja povezana z visokimi investicijskimi sredstvi.…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah