Muzej iz slame in soli

Obmorske planjave zahodne Danske so del Waddenskega morja, ki se očesu, vajenem slikovitih skalnatih obal Jadrana, na prvi pogled zdi enolična in nič kaj slikovita tvorba. Visoka trava na nerodovitnih peščenih tleh, nenehen veter iz Severnega morja in kilometre dolgi protipoplavni nasipi pa od trenutka, ko se ustavimo in prisluhnemo redko poseljeni pokrajini, razkrijejo čisto…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja naslednje leto praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura in raziskave javnega mnenja

Raziskave javnega mnenja so vse prej kot zanesljiv ali objektivni kazalec splošnega razpoloženja – navsezadnje lahko skoraj za vsako raziskavo poiščemo tudi tako, ki ji z rezultati nasprotuje. Nezanesljivost raziskav in na njih osnovanih napovedi se v zadnjih letih s fiaski ob Brexitu in izvolitvi Trumpa še povečuje. Po drugi strani pa raziskave javnega mnenja…

Nadaljuj z branjem

Odstotek za umetnost

Odnos državne politike do kulture in umetnosti v samostojni državi je, kot se zdi, ne glede na spremembe in zamenjave vlad konsistentno površen, destruktiven ali pa ga sploh ni. Na vse to sta v bližnji preteklosti v polemičnih in ostrih izjavah opozorila dva ugledna kulturna delavca, Vinko Möderndorfer in Peter Krečič – na žalost pa…

Nadaljuj z branjem

Prazna stanovanja: idealna naložba?

Prazna stanovanja v novozgrajenih, pogosto nadstandarnih stanovanjskih objektih, so v kriznih letih tako pri nas kot širom po Evropi postala eden najočitnejših anomalij nepremičninskega trga. Po eni strani je seveda šlo za očiten znak, da je nepremičninski trg zasičen in da v luči gospodarske krize preprosto ni več dovolj likvidnih premožnežev, ki bi stanovanja in…

Nadaljuj z branjem

Mali veliki stolp

Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…

Nadaljuj z branjem

Eksotična magija skupnosti

Letošnji paviljon galerije Serpentine je zasnoval v Berlinu delujoči arhitekt Francis Kéré, ki se je rodil v Burkini Faso. (Z njim smo naredili obsežen intervju v 8. številki revije Outsider.) Kéré je tako prvi afriški arhitekt, ki je zasnoval katerega izmed vsakoletnih paviljonov v londonskem Hyde parku in se tako pridružil ugledni vrsti imen začenši…

Nadaljuj z branjem

Ha ha efekt

Ko Velika Britanija počasi zapušča evropsko družino, je prav, da se ozremo na nekatere njene prispevke evropski civilizaciji, brez katerih bi vsekakor težje shajali. Med njimi so gotovo »stiff upper lip«, Marmite, pogovori o vremenu, obsedenost s klobuki in neulovljiva kombinacija čaščenje ekscentričnih osebnosti ter splošne medčloveške zadržanosti. Na področju krajinske arhitekture pa mora prvo…

Nadaljuj z branjem

Častnost Maksa Fabianija

Nedavne polemike v zvezi s podelitvijo naslova častnega občana občine Komen so spet opomnile, da le malokateri arhitekt ostaja več kot pol stoletja po svoji smrti tako ambivalentna figura kot ravno Maks Fabiani. Iz dolgoletne margine, ki je mejila na pozabo, ga je proti koncu dvajsetega stoletja rešilo povečano zanimanje za secesijo, Ljubljanski potres leta…

Nadaljuj z branjem

Nekdaj, daleč od skrbi

Dvorec Zalog pri Moravčah boste na zemljevidih zaman iskali. Včasih mogočno renesančno-baročno graščino so pogoltnili zublji druge svetovne vojne, dokončno pa jo je pokopala rekordna snežna odeja v petdesetih, ki je porušila provizorično ostrešje, ki bi jo lahko še ohranilo za naslednje rodove. Danes o stavbi, ki se je nekdaj ponašala z ambiciozno prostorsko zasnovo,…

Nadaljuj z branjem

Ljubljana prihodnosti kot oglaševalska izložba

Ste si kdaj ogledali katero izmed futurističnih mestnih razglednic, ki so bile izredno popularne na prelomu stoletja? Meščanke in meščane je v obdobju Belle Époque končno tudi v vsakdanjem življenju dohitela tehnološka revolucija: takrat so lahko na lastni koži začeli spoznavati skokovit razvoj tehnike in higiene, prevoznih sredstev in stranišča na splakovanje, vodovoda in telefona.…

Nadaljuj z branjem

Dediščina na meji: Fabianijev Trst in Mihevčev Koper

Londonska arhitekturna šola Bartlett letos poleti organizira arhitekturno delavnico SummerLab v našem domačem prostoru severnega Jadrana. Udeleženci bodo pod vodstvom dr. Boštjana Bugariča iz arhitekturnega portala Architectuul in dr. Giulie Carabelli iz Inštituta Maxa Plancka raziskovali dve ikonični arhitekturi dveh mejnih mest v Italiji in Sloveniji: Fabianijev Narodni dom v Trstu in Mihevčevo Tomosovo stolpnico…

Nadaljuj z branjem

Peč v hosti, luč v jami

Letošnji že 25. Bienale oblikovanja BIO, ki se je z uvodnim tednom začel konec maja in bo, kot smo že poročali, trajal vse do oktobra, se od prejšnjih bistveno razlikuje. Fužinski grad, v katerem domuje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, gosti le del bienalne razstave; preostale inštalacije in intervencije mednarodnih skupin oblikovalcev, arhitektov in umetnikov…

Nadaljuj z branjem

Nostalgija po hruščevkah in »Vzhodno od svobode«

Ko so moskovske mestne oblasti pred kratkim predstavile načrte za rušitev 5.000 zastarelih in energetsko potratnih sovjetskih montažnih blokov, ki naj bi jih nadomestila nova, sodobnejša in bolj varčna stanovanja, se je na ulicah ruske prestolnice zbralo kar 60.000 ljudi, večinoma prebivalcev naselij, ki so predvidena za rušenje (če bi verjeli ocenam ruske policije –…

Nadaljuj z branjem

DeFlat – DeArhitektura?

Februarja smo poročali o razglasitvi petih finalistov letošnje evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, pred nekaj dnevi pa so iz istoimenske fundacije sporočili ime izbranega nagrajenca. Eno izmed najprestižnejših svetovnih nagrad za arhitekturo je letos prejel projekt DeFlat Kleiburg avtorjev NL architects in XVW architectuur. Prvič v zgodovini je bila nagrada podeljena projektu…

Nadaljuj z branjem

Čisto nova ljubljanska ruševina

Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…

Nadaljuj z branjem

Dr. Krečič o Plečniku in slovenski kulturni laži

Umetnostni zgodovinar in nekdanji dolgoletni direktor Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič, ki je preučevanju dela Jožeta Plečnika posvetil več kot štiri desetletja in skupaj z dr. Damjanom Prelovškom v mnogočem utemeljil znanstvenokritično raziskovanje arhitektovega opusa, je ob letošnjem Plečnikovem letu za Tretji program Radia Slovenija sestavil kratko besedilo o arhitektu in zgodovini sprejema njegove osebnosti…

Nadaljuj z branjem

Gole hiše

Naj bo socialno stanovanje arhitekturno zasnovano enako kot tisto za na trg in naj ga ločuje le režim dostopnosti, najema oziroma ugodnega nakupa? Ali pa bi moralo biti socialno stanovanje služiti samo kot prehodna in zato pravzaprav asketska, minimalna bivalna enota, ki bi stanovalce spodbujala k proaktivnemu iskanju boljšega ekonomskega statusa? So minimalne, asketske bivalne…

Nadaljuj z branjem

Nepremična lestev: alegorija o družbenem konsenzu

Arhitekturo obdaja avra trajnosti. Kljub sodobnemu navdušenju nad fleksibilnostjo, spremenljivostjo in novimi gibkimi materiali še vedno vsaj podzavestno zaupamo kamnu in opeki. To ni nič presenetljivega, saj smo skozi stoletja enačili trdnost z varnostjo, masivnost z zanesljivostjo. Naše oko je v tej zgodovinski izkušnji tako dobro izurjeno, da ob prizoru na gradbišče zlahka razdeli začasne…

Nadaljuj z branjem

KAKO PRODAJATI SPOMIN

Sredi krožišča blizu priključka gorenjske avtoceste za Vrbo bo nekoč v prihodnosti morda stal spomenik največjemu slovenskemu pesniku, ki bo v roki držal v kamen izklesane verze iz Glose: … kupujte si gradove, v njih živite brez trpljenja! Čemur bo sledilo: »Sledite Prešernovemu nasvetu in obiščite našo nepremičninsko agencijo, kjer bomo poskrbeli, da vsak najde…

Nadaljuj z branjem

Neznani znani zidovi

Pred nekaj dnevi je uprava Postonjske jame medijem oznanila, da so ob prenovi hotela Jama »odkrili« na načrtih neoznačene prostore – vse skupaj štiri med sabo povezane sobe, ki so jih varovala zaklenjena vrata, za katera uprava ni imela ključev. Ko so vanje vlomili, so odkrili sobe s pohištvom iz sedemdesetih let iz časa nastanka…

Nadaljuj z branjem

Časovne kapsule v Kranju, Kopru in vesolju

Morda ste pred nekaj tedni zasledili novico, da so v zidovih kranjske gimnazije med obnovitvenimi deli naleteli na časovno kapsulo. Kljub besedni zvezi, okrog katere se giblje nezmotljiv znanstvenofantastični vonj, ne moremo poročati o kakšnem visokotehnološkem odkritju: v vzidani bakreni skrinjici v pritličnem zidu stavbe se je skrivala poslanica profesorja Antona Štritofa ob otvoritvi gimanzije…

Nadaljuj z branjem

Hitlerjevih devet krogov pekla

V severnoitalijanskem mestecu Salo so pred kratkim odprli razstavo Umetnost in alienacija. Da, gre za razvpiti Salo, ki je bil sedež Mussolinijevega poslednjega fašističnega režima in ga je proslavil Pasolinijev film Salo: 100 dni Sodome, ki na osnovi de Sadove literarne predloge izredno nazorno analiziral sadizem fašističnih oblastnikov v dekadentnem finalu tik pred koncem vojne…

Nadaljuj z branjem

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…

Nadaljuj z branjem

Arhitekti proti Zidu

# Not Our Wall (# Ni naš zid) je ime za jutri napovedane akcije ameriških arhitektov. Ob štirih popoldne po standardnem času Vzhodne obale ZDA bodo odložili delo vsi tisti arhitekti, ki želijo z akcijo sporočiti svoje nasprotovanje razpisu za ponudbe, ki ga je objavilo Ministrstvo za domovinsko varnost. Rok za razpis ponudb za prostorsko…

Nadaljuj z branjem

Trump Tower: alternativna dejstva v arhitekturi

Vzemimo izjavo Slavoja Žižka dobesedno: arhitektura nam razkriva vladajočo ideologijo bolj neposredno kot poslušanje političnih govorov in branje dnevnega tiska. Arhitektura je torej nekakšno necenzurirano okno v neizrečeno resnico vladajočega sistema. In če smo pred nekaj meseci na spletni strani Outsider.si ugibali, kako bo Bela hiša videti po vselitvi že davno zloglasnega novega predsednika ZDA…

Nadaljuj z branjem

Pritzkerjeva nagrada 2017: RCR Arquitectes

V sredo je po spletu in arhitekturnih medijih zaokrožila novica o letošnjih Pritzkerjevih nagrajencih. Nekoliko presenetljivo so lanskoletnega slavljenca Alejandra Araveno nasledili trije katalonski arhitekti: Rafael Aranda, Carme Pigem in Ramon Vilalta, ki skupaj sestavljajo arhitekturno pisarno RCR Arquitectes. Letos je sploh prvič, da so nagrado prejeli trije arhitekti. Seveda ne moremo ravno trditi, da…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

ŽIŽEK ARHITEKTOM

Minuli petek smo lahko slovenski in tuji arhitekti v MAO prisluhnili mislim o arhitekturi v zadnjih letih menda najbolj razvpitega svetovnega filozofa, Slavoja Žižka. Kar seveda ne pomeni, da smo se zaradi arhitekture izognili nekaterim aktualnim stalnicam filozofovih medijskih pojavljanj (kot so v zadnjem času razvpite izjave o Trumpu) niti nekaterim že velikokrat slišanim šalam.…

Nadaljuj z branjem

DRUGO LETO »FUTURE ARCHITECTURE« PLATFORME SE ZAČNE V MAO

V četrtek in petek 16. in 17. februarja se bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani odvila začetna predstavitvena konferenca platforme Future Architecture. Vseevropska zveza 18 arhitekturnih muzejev, galerij, festivalov in založnikov in 15 evropskih držav bo drugo leto svojega obstoja začela z zagonsko konferenco, na kateri se bo predstavilo…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO VEČ HLADNIH TUŠEV

Pravkar minula državna proslava ob Prešernovem dnevu je postregla s presenečenjem; enkrat za spremembo slavnostni nagovor, ki ga je letos prvič izvedel Vinko Möderndorfer, ni bil le obvezna, obenem pa nekoliko dolgočasna prva točka državne proslave. Möderndorferjev govor je poslušalce razdelil. Na eni strani so bili tisti, ki so bili hvaležni za iskreno in skrbno…

Nadaljuj z branjem

MORILCI, VOHUNI IN DRUGI SOPOTNIKI NA VLAKU

Tesni hodniki, kjer se dva mimoidoča komaj srečata. Šest spečih neznancev na štirih kvadratnih metrih. Eno stranišče za desetine ljudi. Recept za katastrofo ali pribežališče od odtujenosti sodobnega udobnega in individualističnega življenja? Specifična realnost skrajne ekonomizacije prostora na vlaku vzpostavlja posebne pogoje skupnega bivanja, ki so zaradi narave potovanja sicer le začasni, vendar pa včasih…

Nadaljuj z branjem

MAKETE KATASTROF

Lani so Londončani obeležili 350 let od razvpitega požara, ki je leta 1666 uničil skoraj celotno srednjeveško leseno mesto. Na pogorišču se je nato osnoval nov zidan London, ki je v naslednjih stoletjih postal prestolnica največjega imperija, kar jih je videl svet. Skoraj popolno uničenje podobno kot lizbonski potres in cunami leta 1755 in ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO ARHIV NEUSPEŠNIH PROJEKTOV

Leta 1990 je Todd Lockwood v Burlingtonu v zvezni državi Vermont ustanovil knjižnico Brautigan. Poimenoval jo je po ameriškem pisatelju Richardu Brautiganu, navdihnila pa jo je pisateljeva novela »Splavitev: zgodovinska romanca 1966« iz leta 1971. V njej Brautigan opiše izmišljeno knjižnico, katere izključni namen je zbiranje vseh rokopisov, ki zaradi najrazličnejših razlogov nikoli niso bili…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah