Kozmolog Carl Sagan je v knjigi Cosmos zapisal: »Ko na Zemljo pogledamo iz vesolja, nacionalne meje niso vidne.«[1] Žal pa mej ne rišemo zgolj po zemljevidih, temveč jih nenehno vzpostavljamo tudi v svojih razmerjih, v svojih sobivanjih in v svojih glavah. Ali kot je slednje opisal oblikovalec in znanstvenik R. Buckminster Fuller, naše največje omejitve so tiste, ki smo jih bili naučeni misliti.[2]

V preseganju mej in omejitev, v izobraževanju in povezovanju, v skupnostnem ustvarjanju in posledično v preseganju vseh tistih ločnic, ki smo jih bili naučeni misliti, izstopa projekt Razkrite roke oblikovalske skupine Oloop in Človekoljubnega dobrodelnega društva UP Jesenice. Gre že za tretjo edicijo projekta, kar jasno kaže na pomen soustvarjanja takšnih projektov in hkrati izpostavlja nujnost ukvarjanja s spregledanim. Pa naj gre za spregledano področje delovanja ali skupino posameznikov.

Hkrati nam oblikovalke iz skupine Oloop s projektom Razkrite roke izredno jasno pokažejo, kaj vse oblikovanje je. Razkrijejo nam, da je oblikovanje lahko tisti katalizator, ki spregledano prepozna in ga ustvarjalno vključi, vplete v svoje delo in širšo skupnost. Preplete misli in v pričujočem primeru tudi delo rok in niti.

S takšnim načinom delovanja spontano ustvarjajo alternativo trendovski maniri pripovedovanja zgodb, katerih glavni cilj je prepričevanje potrošnika. Z razkrivanjem spregledanih rok zgodb ne pripovedujejo, temveč jih aktivno soustvarjajo. V center oblikovanja postavijo ranljive skupine ljudi – predvsem priseljence in invalidne osebe – živeče na Jesenicah in v azilnih domovih. Z dodatnim izobraževanjem (katerega osrednji del je tekstilno oblikovanje v kombinaciji z vsemi ostalimi znanji, potrebnimi za opolnomočenje posameznikov) odpirajo možnosti za nadaljnje samostojno delovanje. Z oblikovanjem v vlogi orodja aktivno vpletenim (pa tudi vsem nam) pomagajo misliti in obravnavati pogosto težke, in kot že omenjeno, prevečkrat spregledane teme.

Še več, prav v tem, da so oblikovalke v spregledanih ranljivih skupinah prepoznale element potencialnosti, se kaže temeljna vrednost skupnega projekta Razkrite roke. Prepoznale so namreč možnost preoblikovanja obstoječega stanja. Milan Kundera je v eseju Umetnost romana zapisal, da »eksistenca ni to, kar se je zgodilo, eksistenca je široko polje človekovih možnosti, vse tisto, kar bi človek utegnil postati, vse tisto, česar je sposoben.«[3]

Zadnje spomni na velikana svetovnega oblikovanja, na zakonca Charlesa in Ray Eames. V poročilu z naslovom India Report[4] sta vlogo oblikovalca zgradila na dveh temeljih. Prvega tvori iskanje kakovosti in reševanje problemov našega časa na ramenih preteklosti, drugega pa zavedanje, da naloga oblikovalca ni zgolj reševanje danih, prepoznanih problemov in stanj, temveč to, da z znanjem, ki ga ima, probleme drugih rešuje tako, da jih v proces aktivno vključi. Na ta način jih opolnomoči za nadaljnje samostojno delovanje v luči spopadanja s situacijo, v kateri so se znašli, skupaj z zmožnostmi reševanja problemov, s katerimi se dnevno soočajo ali se še bodo soočili.

Če misli povežemo, se pred nami izriše tipična oblikovalska dilema, nujnost uvida v življenje, kakršno je, s preizpraševanjem, kaj bi lahko, če ne celo moralo biti bolje, ter seveda, kako to doseči. Iz zapisanega lahko zaključimo, da ni dovolj zgolj spreminjanje obstoječe situacije v želeno, temveč je v morju človekovih zmožnosti treba videti in prepoznati tisto, ki opolnomoči posameznika tako, da hkrati pravzaprav opolnomoči skupnost vseh nas. S takšnim dejanjem dregnemo v bistvo potencialnosti oblikovanja kot ključnega gradnika humanosti.

S projektom Razkrite roke oblikovalkam skupine Oloop uspe vse našteto. Oblikovanje postane orodje vključevanja, gradnje, aktivnega brisanja mej v družbi, vse do rušenja zidov v glavah. Ne nazadnje jim uspe, da z gesto, kot je kratek film o procesu, ki so ga prehodili, posameznikom iz spregledane, odrinjene skupine na robu družbe na obraze hkrati narišejo ponos in zadrego, ko zagledajo svojo podobo na filmu. Uspe jim prebuditi mladostno veselje in razigranost. Uspe jim to, kar uspe le redkim – spremeniti svet na bolje.

Nagrada Alpine Pluralism Award 2018 

Projekt Razkrite roke – humani in poslovni uspehi, skupine Oloop in Društva UP Jesenice, je prejel mednarodno nagrado Alpine Pluralism Award 2018 v kategoriji Vključevanje na trg dela. Podelitev nagrade je potekala na koferenci PlurAlps v Torinu 16. in 17. maja 2018.

Mednarodna nagrada Alpine Pluralism Award 2018 izpostavlja in dela vidne nedavno pričete in potekajoče primere dobrih praks na območju Alp. Njen namen je ozaveščanje javnosti in s tem navdihovanje drugih deležnikov in akterjev k uresničevanju dobrih praks v lokalnem okolju.

Alpski prostor se namreč sooča z izzivi starajočega se prebivalstva in novih modelov priseljevanja. Projekt PlurAlps se osredotoča na razvoj in spodbujanje kulture dobrodošlice, na povečevanje privlačnosti alpskega prostora in na krepitev socialne kohezije znotraj alpskih območij na podlagi inovativnih storitev in praks, namenjenih vključevanju priseljencev in priseljenk. Slovenski partner projekta je UIRS.

Več o projektu najdete tu: http://www.oloopdesign.com/dog…/alpine-pluralism-award-2018/

[1] Carl Sagan, Cosmos, Random House, New York 1980, str. 318.

[2] R. Buckminster Fuller, Cosmography: A Posthumous Scenario for the Future of Humanity, Macmillan Publishing, New York 1992, str. 1.

[3] Milan Kundera, Umetnost romana, Slovenska matica, Ljubljana 1988, str. 50.

[4] Charles in Ray Eames, The India Report, National Institute of Design, Paldi Ahmedabad 1958.

Foto: Kristjan Jarni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja