Poleti smo poskrbeli za prenovo podobe spletne strani, ki jo berete. Od maja 2015, ko smo sočasno z izidom prve tiskane številke revije Outsider začeli objavljati prispevke na spletni strani, smo si pridobili široko občinstvo. Odprli smo veliko zanimivih tem, odmevnih komentarjev in objavili širok spekter kakovostne arhitekture. Spletna stran dopolnjuje tiskano edicijo, se od nje popolnoma razlikuje in šele skupaj tvorita celoto.

K prenovi smo povabili mlado slovensko oblikovalko Benjo Pavlin, univerzitetno diplomirano sociologinjo kulture in anglistko, ki končuje še študij grafične in medijske tehnike v Ljubljani. Izkušnje pa si je nabirala tudi na Univerzi Boğaziçi v Istanbulu in na Danskem.

Benja, izkušnje si nabirala v uredništvu revije Kinfolk na Danskem, kjer si sodelovala pri oblikovanju. Kako te je to sodelovanje izoblikovalo?

Delo z ekipo Kinfolk je bilo ves čas polno nepričakovanih izzivov. Oblikovalsko delo je poleg skrbi za celostno podobo podjetja zajemalo oblikovanje za tiskan medij, digitalni svet, modno kolekcijo, sodelovanje na fotografskih snemanjih in prve poskuse kreativnega vodenja projektov. Pričetki pripravništva pri reviji v začetku lanske jeseni so bili zelo živahni. Postala sem del celostne oblikovne prenove spletne strani in revije, Kinfolk se je takrat tudi dodobra zasidral v novo pisarno, katere del smo preoblikovali v galerijo in jo odprli javnosti. Vsak delovnik sem se intenzivno urila v uredniškem oblikovanju, odkrivala zakonitosti oblikovanja in fotografije, se od mentorja navzemala lastnosti “picajzlja” in od blizu spoznala celoten proces izdaje revije, od zasnove do končnih popravkov.

Zanimiv je bil preplet agencijskega dela in uredniškega oblikovanja, ki je prinesel ogromno novega znanja in mi razširil pogled. Najbolj so me izoblikovale situacije, ki so me od začetka najbolj prestrašile. Še najbolj pa se mi je vtisnilo v spomin neoprijemljivo vzdušje – tista svojevrstna kreativnost, otroška radovednost in izjemna organizacija.

Kako pomembna je celostna podoba komuniciranja medija?

Z vsebinsko in oblikovno zasnovo je podoba prvi vtis, prvi stisk roke z medijem, ki ga spoznavamo. Včasih pozabimo, da je podoba zelo direktna in prav nič sramežljiva – ne glede na formo vedno zgovorno nagovarja s svojimi kvalitetami, ki, če dobro opravijo svojo funkcijo, organsko predajo osnovno sporočilnost. Celostna podoba, sploh kadar zajema veliko aplikacij na različne vrste medijev in izdelkov, mora biti usklajena z identiteto tistega, kar predstavlja. Samo tako lahko izdelek dobro predstavlja.

Meniš, da se tega v Sloveniji dovolj zavedamo?

Zdi se mi, da se v Sloveniji pogosto še vedno raje izbira, kar je poceni in hitro, mogoče na trenutke tudi drugačno, premalo pa se vzpodbuja/išče/spoštuje tisto, kar je kvalitetno oblikovano in sporočeno. Problem je, da končni izdelek in pot do njega prepogosto diktira okus naročnika. Vendarle pa imamo vse večje število “upornikov” ter celo vrsto zanimivih zasnov, idej in kvalitetnih realizacij. Samo naučiti se jih moramo prepoznati.

Si avtorica prenove spletne strani outsider.siKakšni so bili cilji prenove?

S postavitvijo platforme, ki bi povezala tiskani in spletni del Outsiderja, smo se želeli bralcem približati in jim olajšati dostop do vsebin. Pri projektu smo se soočili z izzivom, kako obsežne spletne vsebine organizirati v smiselno, pregledno celoto. Kako ustvariti prostor, ki prijazno omogoča vsebini, da zaživi, bralcu pa čimbolj udobno branje.

Izhajali smo iz želje po svetlem prostoru, ki bi pregledno predstavljal pomembne elemente. Članke smo postavili v štiri zračne stolpiče, posameznim objavam pa v detajlnem pogledu omogočili dovolj možnosti za raznolik prikaz. Spletno mesto smo nadgradili še s postavitvijo spletne trgovine, ki ponuja pregled zbirke revij in neboleč postopek nakupa. Postaviti nam je uspelo dobro izhodišče, ki je dovolj trdno, da ga bomo lahko širili tudi v prihodnje.

Kakšne bralce si imela v mislih?

Ker si je spletna stran že krepko pred prenovo izborila svoje mesto v svetu, smo prenovo skušali izpeljati z aktualnimi bralci v mislih. To so radovedni posamezniki, ki se po večini ukvarjajo z arhitekturo in oblikovanjem, oziroma jih ti dve področji privlačita. Predvsem pa so to bralci v pravem pomenu besede, ki vstopijo na spletno stran z željo po enostavnem dostopu do pregledno predstavljenih novih vsebin.

Od kod črpaš zamisli za svoje delo? Katera je tvoja najljubša knjiga, modni oblikovalec, razstava, glasba, najljubši predmet?

Ne vem od kod, a k sreči prihajajo. Kadar se počutim preveč utesnjeno, najraje pobegnem v nove zgodbe, da se prezračim in napolnim baterije. Največ jih naberem na potovanjih.

Vedno mi je bilo težko podeljevati nazive najboljših. Prvi, za katerega sem bila sigurna, da bo kar nekaj časa najljubši, je Wes Anderson. Od knjig je name svoj čas najbolj pustil pečat Huxleyjev Krasni novi svet. Pa Harry Potter. Od predmetov mi najbolj služi džezva. Drugače pa je eden mojih ljubših zvezek. No, pa evkaliptus. Lahko to klasificiram kot predmet? Ne glede na modne trende so mi od nekdaj všeč preprosti kroji in nevpadljive barve. Na trenutke pa vzorčki. Razstava modernistov, kadarkoli, kjerkoli.

Prihajaš iz Celja. Kaj ti je dalo to mesto?

Celje je majhno mesto z bogato zgodovino, ki jo še danes vidimo na vsakem koraku. Odraščala sem denimo v hiši, ki je bila nekoč del mestnega obzidja, skozi okno pa opazovala ruševine srednjeveškega gradu. V starem mestnem jedru se je, najpomembneje za otroka, dobil dober sladoled in prijeten kotiček v knjižnici, za najstniška raziskovanja pa se je našla zanimiva, aktivna umetniška scena. Streljaj stran, v mestnem parku, pa zelena svoboda. Mesto mi je dalo občutek varnosti, kamor se še zdaj rada vračam, in prostor za domišljijo.

Verjetno je prav odraščanje v mestnem jedru privedlo do tega, da nisem nikoli zares razmišljala o življenju izven središča nekega zanimivega, s kulturo napolnjenega mesta. V študijskih letih sem se takoj zaljubila v Ljubljano. Potem v Istanbul, pred kratkim pa v Kopenhagen. Mogoče me je pa Celje izoblikovalo v nomada.

Je Slovenija vzpodbuden prostor za razvijanje ustvarjalnih idej?

Kaj hitro se lahko zatečemo k izgovoru, da je Slovenija pač premajhna. Ni premajhna, le preveč zaprta je. In to je lahko ovira za velike ideje.

Mislim pa, da za črpanje navdiha posameznik ne rabi veliko prostora ali velikega prostora.

 

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja