Nadzor najemniškega trga stanovanj

od • junij 3, 2015 • Razmislek, Trajnostno, UrbanoKomentarji (0)3139

Nov zakon v prestolnici Nemčije prepoveduje najemodajalcem zaračunavati najemnino višjo od 10% nad lokalnim povprečjem.

Berlin je postal prvo mesto v Nemčiji, v katerem je začela veljati zakonodaja, ki nadzoruje najemniški trg stanovanj.  S tem želijo upočasniti najhitrejšo rast cen najemnin v Evropi.

Od 1. junija 2015 dalje  je najemodajalcem v prestolnici Nemčije onemogočeno povečanje najemnin za več kot 10% od lokalnega povprečja. Takšne kontrole so že v veljavi za obstoječe najemnike. Zdaj so jih razširili tudi na nove pogodbe.

»Omejitev najemnin je zelo pomembna za Berlin, saj je razlika med plačano najemnino v obstoječih pogodbah in novih pogodbah zelo visoka,” pravi Reiner Wild, direktor Združenja berlinskih najemnikov. “Druga težava je, da imamo 40.000 novih prebivalcev na leto. Zaradi tega je stanovanjski trg zelo močen.”

Balconies-of-flats-in-Ber-005

Cene najemnin v Berlinu naraščajo. Nekateri prebivalci porabijo več kot leto dni za iskanje najemniškega stanovanja.

 

Berlin je uvedel najemniško kapico po tem, ko je marca nacionalni parlament sprejel zakon, ki cilja na območja s pomanjkanjem stanovanj. Berlinčani pravijo, da lov na stanovanja postaja vse bolj tekmovalen.

Iskali smo pravi čas v letu,” pripoveduje študent Vlasis Tritakis. On, njegova partnerica Sofia in njun 18-mesecev star sin so se aprila izselili iz skupnega stanovanja  v enosobno stanovanje v okrožju Kreuzberg.

Toda prej ali slej si bodo morali najti dovolj veliko stanovanje, kjer bo lahko imel sin lastno sobo. Pravijo, da nimajo veliko možnosti proti konkurenci potencialnih najemnikov z boljšim finančnim stanjem. “Ne vem, kako nam bo uspelo,” je zaskrbljen Tritakis.

Čeprav so najemnine še vedno nizke v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, je ključnega pomena, da bo mesto dostopno za stanovalce z nižjimi dohodki, pravi Wild. “Ne želimo si situacije, kot je v Londonu ali Parizu, kjer ljudje z nizkimi dohodki živijo le v oddaljenih okrožjih mesta.”

Wild je dejal,  da si njegova organizacija želi več ukrepanja pri reševanju tega problema, vključno z gradnjo cenovno bolj dostopnih stanovanj.

Kerstine Appunn in njen fant sta rabila tri mesece in pol za najem prostornega dvo sobnega stanovanja v Prenzlauer Bergu, enen od dražjih Berlinskih okrožij, kjer organske kavarne zapolnjujejo lepe ulice z drevoredi.

Ljudje pravijo, da je zelo težko v tako kratkem času najti nekaj kar ti je res všeč, brez prevelikih kompromisov in na tako prijetnem kraju,” pravi Kerstine Appunn, novinarka. “Ampak mislim, da ima to zelo visoko ceno. Stanovanje je izjemno drago za Berlin.”

prenzlauer-berg-3

Prenzlauer Berg

Povprečne najemnine v nemški prestolnici so se povečale iz okoli 5,50 € na kvadratni meter v letu 2005, do skoraj € 9 v lanskem letu, po poročilu  nepremičinske družbe Jones Lang LaSalle. Med letoma 2013 in 2014 so se najemnine zvišale za več kot 9%.

Lance Anderson, prevajalec, je leta 1998 prišel iz Velike Britanije. Pred šestimi leti se je preselil v dvoposteljno stanobanje blizu Potsdamer Platza, v središču mesta, preden je rast najemnin »ponorela«.

Včasih sem lahko plačal najemnino za cel mesec samo z delom v eni izmeni kot natakar,” opisuje stanovanjske razmere  v letu 2003, ko je živel v skupnem stanovanju v trenutno zelo zaželjeni soseski na vzhodnem robu od Kreuzberga.

Priznava sicer, da je bilo stanovanje ogrevano s pečmi na premog in da je bil neposredno nad njim stanovanje, ki ga je sosed najel samo za svoje pse. Po drugi strani pa meni, da ima tako kritizirana gentrifikacija v Berlinu tudi svoje prednosti: boljše restavracije, bolj raznolike in mednarodne skupnosti ter prijeten občutek, da živijo v živahnem, gosto naseljenem mestu.

Težko se je prilagoditi na hitro rast najemnin v mestu, kjer so plače še vedno nizke. “Vsi, ki smo v mestu že dolgo časa in imamo prvotne najemnine, vemo, da si ne moremo privoščiti selitve,” pravi Anderson.

Obtičali smo v naših stanovanjih, nekako kot polarni medvedi na naših malih ledenih ploščah. Zdi se, kot da se pritožujemo iz privilegiranega položaja. Ampak denimo pri parih, ki si želijo preseliti skupaj, se pojavi vprašanje: “No, ali si to res lahko privoščiva?”

Cities-Berlin-1-kopen-010

Kaj lahko iz berlinskega primera povzamemo za vsa sodobna mesta? Mesto nujno potrebuje življenje. Mesto potrebuje gostoto prebivalcev. Višanje najemnin lahko dolgoročno privede do segregacije prebivalstva. Vsekakor pa primer kaže na možnosti, kako od spodaj navzgor (bottom-up) pobude lahko postanejo od zgoraj navzdol (top-down) orodja za trajnostni razvoj mest.

 

Pripevek je prevod in priredba članka objavljenega v The Guardian, 1.6.2015

Objavljeno z dovoljenjem avtorja.

Ruby Russell

Sorodne vsebine

Komentarji