Naslov članka je namerno zavajajoč: novo krožišče v Kranju uradno obeležuje tehnologijo veriženja podatkovnih blokov oziroma »blockchain« tehnologijo, v resnici pa je oglaševalski pano neke špekulativne valute. Mene pa, ravno obratno, zanima potencial skokovito se razvijajoče »blockchain« tehnologije za rešitev stanovanjske krize, članku pa sem dal naslov »bitcoin stanovanja« samo zato, da bo nanj kliknilo več ljudi kot na neprebavljivo besedno zvezo »tehnologija veriženja podatkovnih blokov«. Morda bi se namesto tega morali spet začeti navduševati nad kraticami (TVPB?). Toliko o tem.

Zaenkrat je blockchain tehnologija “nepremičninsko” še najbolj opazna ravno v Kranju …

Naslov je morda zavajajoč, vprašanje pod njim pa je povsem na mestu. Blockchain tehnologija namreč ni samo sumljiv način za bliskovito pridobitev velikega premoženja brez dela (ali pa njegovo še bolj bliskovito izgubo). Daleč od tega, je povsem nov način urejanja medsebojnih odnosov, sistemov zaupanja in nadzora. Blockchain pravzaprav ukinja neobhodnost centralne oblasti ali uradnega garantorja, v katerega »moramo« zaupati. Takšne ustanove so na primer države, banke in notarji, ki naj bi bili po poklicni dolžnosti vredni zaupanja. Da ni vedno tako, smo nazadnje spoznali med finančno krizo, katere posledice čutimo še danes. Namesto tega blockchain tehnologija ponuja deljeno in skupinsko jamčenje vseh članov neke mreže za vse spremembe podatkov, ki so zato popolnoma transparentne in sledljive. Zaupati nam ni treba niti (samo)proglašeni avtoriteti niti pogosto dvomljivim postopkom nadzora, ker imamo verigo podatkov z vsemi spremembami in transakcijami vedno vsi enako na razpolago. Denar sam na sebi pač nima vrednosti, ampak odraža le raven zaupanja, da ga bomo lahko kadarkoli zamenjali za blago ali storitev. Zaradi redefinicije zaupanja zato ni čudno, da je blockchain tehnologija skozi bitcoin in druge kriptovalute najprej postala mikavna ravno za finančne špekulante. Zato nekateri že napovedujejo izginotje bank, zavarovalnic, notarjev in drugih posredniških ustanov, ki naj bi jih nadomestila blockchain tehnologija. Kaj pa takšna navidezna demokratizacija in decentralizacija pomeni za nepremičnine in za stanovanjski trg?

Grafi skokovitih dvigov in padcev vrednosti kriptovalut bi se lahko po črnem scenariju uporabe “kripto kvadranega metra” prav enostavno preselili tudi na nepremičninski trg

Na najosnovnejši ravni verjetno napoveduje podobno racionalizacijo postopkov najema posojil ter sklenitev pogodb za nakup in najem nepremičnin – iz teh postopkov bodo bolj in bolj izpadali posredniki, zato se bodo, vsaj kratkoročno, pocenili in poenostavili. Vendar pa pocenitev po celotnem nepremičninskem sektorju verjetno ne bo trajala dolgo; na koncu bo pomenila le višji odstotek, ki bo šel neposredno v žep prodajalcu. Po drugi strani bo nakup nepremičnin postal lažji in bolj varen za kogarkoli, ne le za ljudi, ki bi stanovanja potrebovali v bližini svojega bivališča. Že srednje premožni ljudje pogosto kupujejo stanovanja kot investicijo tudi, ko imajo svoj stanovanjski problem že rešen (to še posebej velja za Slovenijo z naraščajočimi cenami nepremičnin in nizkimi obrestnimi merami v bankah). Po navadi je nepoznavanje okolja in razmer prodaje ter najema edini razlog, da se v takšne nepremičninske špekulacije ne spuščajo v tujini (če ne gre ravno za hrvaško primorje; v Berlinu so na primer stanovanja še vedno cenejša kot v Ljubljani, trg pa je v skokovitem porastu). Predvidevamo lahko, da bo z uvedbo blockchain tehnologij za nakup nepremičnin prišlo do poenostavitve tudi na tem področju. Z drugimi besedami: stanovanja bodo še bolj, kot so že, postala tržne špekulacije tistih s presežkom sredstev. To bo nujno pomenilo še dodatno dvigovanje cen in zmanjšanje ponudbe na trgu za one brez sredstev za rešitev lastnih stanovanjskih potreb. Če bodo kakovost življenja, politična stabilnost in z njima povezane cene stanovanj pri nas še naprej rasli, je povsem zamisljivo, da bodo lahko investitorji iz vsega sveta v nekaj dneh po deležih pokupili vse razpoložljive nepremičnine v Ljubljani, Kopru in Mariboru skupaj – kot pametno investicijo. Gre za črni scenarij, pri katerem bodo kvadratni metri doživljali divje spremembe cen, podobne cenam bitcoina in drugih kriptovalut. Bitcoin v življenju večine, ki niso špekulativni investitorji, trenutno še nima realnega učinka. Če pa bo ena izmed kriptovalut postala tudi kvadratni meter, na katerem bodo ali pa bi lahko prebivali ljudje, pa bo zadeva precej drugačna. Abstraktne krivulje in tisočodstotni mesečni skoki vrednosti bodo v realnem življenju prevedeni v prazne prostore in desettisoče brezdomcev.

Tako kot vsak izum pa tudi blockchain tehnologija ni sama po sebi dobra ali slaba, koristna ali destruktivna; ponuja samo nove in drugačne možnosti od teh, na katere smo navajeni. Zato bi bilo nujno potrebno razmišljati tako o regulaciji blockchain tehnologij (preden povzročijo zgoraj opisane šoke) kot o njihovi napredni rabi. Morda pa prinašajo tudi revolucijo v redistribuciji in racionalni uporabi stanovanjskih površin. Morda se v pametni rabi blockchain tehnologij torej ne skriva le grožnja, ampak tudi potencialna rešitev današnje nepravične nepremičninske situacije, kjer je kakovost življenja namesto od naših potreb neposredno odvisna od podedovanih sredstev in sposobnosti za finančne špekulacije. Razmisleki o takšni rabi se šele začenjajo. Melissa Frost, Maksym Rokhmaniiko in Enrico Zago so v okviru moskovskega Inštituta Strelka (sodelujejo pa tudi pri platformi Future Architecture pod okriljem ljubljanskega MAO) razvili platformo DOMA. Po njihovih besedah gre ravno za premislek, kako urbanemu prekariatu zagotoviti bolj pravične stanovanjske pogoje, kjer stanovanja ne bi bila le orodja za akumulacijo premoženja. DOMA hoče postati neke vrste stanovanjska zadruga, katere člani bi z vsakim letom vplačevali manjše najemnine oziroma članarine, iz njih pa bi se financirala tudi razširitev zadružniške mreže. Pri tem je, kot gre razumeti, ključna ravno decentralizirana blockchain tehnologija. Avtorji platforme napovedujejo povsem novo kategorijo posedovanja nepremičnine, ki ne bi bila niti lastništvo niti najem – v večini mest oba sistema že tako ali tako ne delujeta več. Od takšnih projektov, pa tudi od kritike takšnih projektov, je odvisno, ali nas bo večina v prihodnjih desetletjih postala le »kolateralna škoda« decentralizirane mreže nepremičninskih »bit-m2« investitorjev, ali pa bomo z novo tehnologijo odprli nove in pravičnejše možnosti bivanja.

Piše: Miloš Kosec

Podprite nastajanje dobrih vsebin z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja