Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja naslednje leto praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni…

Nadaljuj z branjem

Mali veliki stolp

Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…

Nadaljuj z branjem

Ha ha efekt

Ko Velika Britanija počasi zapušča evropsko družino, je prav, da se ozremo na nekatere njene prispevke evropski civilizaciji, brez katerih bi vsekakor težje shajali. Med njimi so gotovo »stiff upper lip«, Marmite, pogovori o vremenu, obsedenost s klobuki in neulovljiva kombinacija čaščenje ekscentričnih osebnosti ter splošne medčloveške zadržanosti. Na področju krajinske arhitekture pa mora prvo…

Nadaljuj z branjem

Dediščina na meji: Fabianijev Trst in Mihevčev Koper

Londonska arhitekturna šola Bartlett letos poleti organizira arhitekturno delavnico SummerLab v našem domačem prostoru severnega Jadrana. Udeleženci bodo pod vodstvom dr. Boštjana Bugariča iz arhitekturnega portala Architectuul in dr. Giulie Carabelli iz Inštituta Maxa Plancka raziskovali dve ikonični arhitekturi dveh mejnih mest v Italiji in Sloveniji: Fabianijev Narodni dom v Trstu in Mihevčevo Tomosovo stolpnico…

Nadaljuj z branjem

Restaura ali javno-zasebno partnerstvo pri prenovi zgodovinskih stavb

V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Eden od preverjenih, a pri nas še vedno nezadostno izkoriščenih mehanizmov obnove je javno-zasebno partnerstvo. Kako se ga lotiti? Z zelo uporabnimi nasveti in čisto…

Nadaljuj z branjem

Nostalgija po hruščevkah in »Vzhodno od svobode«

Ko so moskovske mestne oblasti pred kratkim predstavile načrte za rušitev 5.000 zastarelih in energetsko potratnih sovjetskih montažnih blokov, ki naj bi jih nadomestila nova, sodobnejša in bolj varčna stanovanja, se je na ulicah ruske prestolnice zbralo kar 60.000 ljudi, večinoma prebivalcev naselij, ki so predvidena za rušenje (če bi verjeli ocenam ruske policije –…

Nadaljuj z branjem

Dr. Krečič o Plečniku in slovenski kulturni laži

Umetnostni zgodovinar in nekdanji dolgoletni direktor Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič, ki je preučevanju dela Jožeta Plečnika posvetil več kot štiri desetletja in skupaj z dr. Damjanom Prelovškom v mnogočem utemeljil znanstvenokritično raziskovanje arhitektovega opusa, je ob letošnjem Plečnikovem letu za Tretji program Radia Slovenija sestavil kratko besedilo o arhitektu in zgodovini sprejema njegove osebnosti…

Nadaljuj z branjem

Dimnik kot element tipološke spremembe

V 7. številki revije Outsider (tema: Lepota, junij 2016) smo predstavili hišo v bližini Logatca dekleva gregorič arhitektov . Zgodbo o hiši je za revijo napisala Ajda Schmidt. Za besedilo jo je navdihnil kratki film, posnet po navdihu ambientov hiše: Video https://vimeo.com/157824770 Vse fotografije in video je posnel Flavio Coddou. Naroči revijo. Hišo so arhitekti predstavili…

Nadaljuj z branjem

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…

Nadaljuj z branjem

Že spet Plečnikov stadion

Včeraj 9.3. je bila v Cankarjevem domu okrogla miza na temo Plečnikovega stadiona, ki jo je organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana. Ker smo tudi na naši spletni strani v zadnjem času kar nekaj besed namenili tej temi, nas je dogodek še toliko bolj pritegnil. Seznam nastopajočih je bil obsežen: Andrej Hrausky, Martina Lipnik, Robert Peskar (ZVKDS),…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

V deželi kozolcev

Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIK PERENNIS

Leto 2017 bo v znamenju Jožeta Plečnika. 7. januarja smo že obeležili 60 let od smrti velikega mojstra arhitekture, 23. januarja pa se bomo spomnili še 145 let, odkar se je rodil v hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Že v iztekajočem se preteklem letu so nekatere kulturne ustanove oznanile svoje programe ob prihajajočih…

Nadaljuj z branjem

The Urban Yoga Javorca

V aktualni številki revije Outsider smo objavili obsežen vsebinski sklop ob 100 letnici ene najzanimivejših cerkva pri nas, cerkev sv. Duha na Javorci. To je edina secesijska cerkev v Sloveniji. Zgrajena je bila med prvo svetovno vojno na eni najbolj krvavih front – soški fronti. Njen arhitekt je Remigius Geyling. Po vojni je bil vodilni scenograf v Burgtheatru…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

FANTOMSKI PARK

O tem, kako minljiva so človeška dela, smo na tej strani že pisali. Ob izumrtju človeške vrste bi menda po nekaj stoletjih le še s težavo našli ostanke človeške civilizacije. Tudi najmogočnejše konstrukcije, kot so Eifflov stolp, Hooverjev jez ali sodobni nebotičniki bi v nekaj stoletjih dočakali svoj konec. Še slabše bi se pisalo krajinsko…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINE PREOBILJA: PRIMER OSLO

S preobiljem, vsaj sodeč po vsakodnevnih kavarniških pogovorih, pri nas nimamo večjih problemov. Zdi se, da jih nikoli nismo imeli in da nam tudi v prihodnosti ne bo treba preveč skrbeti, kam z denarjem – vsaj, dokler ne začnemo črpati milijonov sodčkov nafte izpod Piranskega zaliva in dokler s hidravličnim drobljenjem (»frackingom«) preorjemo Prekmurja. Če…

Nadaljuj z branjem

DUHOVI PROIZVODNJE

V veliko sečoveljsko slano polje, plitev stik sladke vode reke Dragonje in slanih voda Piranskega zaliva se že stoletja vtiskuje pravilen geometrijski raster prekopov, kanalov in nasipov. Na preklopih mreže so tu in tam postavljene kamnite hiše, danes večinoma v ruševinah, ki kot zakovice pritrjujejo mrežo solnih polj na plitvo dno, da ga ne bi…

Nadaljuj z branjem

VELIKI ARHITEKTURNI DVOBOJ

Imate radi fantastične oblike, ki delujejo, kot da so se izvile iz nebrzdane podzavesti genialnega, a trpinčenega ustvarjalca? Morda pa se vam zdi, da je arhitektura umetnost tihih in klasičnih oblik, ki bolj kot domišljijo izdajajo stalnost in zanesljivost? Če vas fascinira fantastika, bi v Rimu sedemnajstega stoletja za svojega arhitekta določili Francesca Borrominija. Če…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah