Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja naslednje leto praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni…

Nadaljuj z branjem

Mali veliki stolp

Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…

Nadaljuj z branjem

Ha ha efekt

Ko Velika Britanija počasi zapušča evropsko družino, je prav, da se ozremo na nekatere njene prispevke evropski civilizaciji, brez katerih bi vsekakor težje shajali. Med njimi so gotovo »stiff upper lip«, Marmite, pogovori o vremenu, obsedenost s klobuki in neulovljiva kombinacija čaščenje ekscentričnih osebnosti ter splošne medčloveške zadržanosti. Na področju krajinske arhitekture pa mora prvo…

Nadaljuj z branjem

Dediščina na meji: Fabianijev Trst in Mihevčev Koper

Londonska arhitekturna šola Bartlett letos poleti organizira arhitekturno delavnico SummerLab v našem domačem prostoru severnega Jadrana. Udeleženci bodo pod vodstvom dr. Boštjana Bugariča iz arhitekturnega portala Architectuul in dr. Giulie Carabelli iz Inštituta Maxa Plancka raziskovali dve ikonični arhitekturi dveh mejnih mest v Italiji in Sloveniji: Fabianijev Narodni dom v Trstu in Mihevčevo Tomosovo stolpnico…

Nadaljuj z branjem

Restaura ali javno-zasebno partnerstvo pri prenovi zgodovinskih stavb

V večini evropskih držav primanjkuje sredstev za ohranjanje kulturne dediščine. Pomanjkanje je še zlasti občutiti v srednji Evropi, kjer je nemalo stavb, pa tudi celih območij prepuščenih neusmiljenemu zobu časa. Eden od preverjenih, a pri nas še vedno nezadostno izkoriščenih mehanizmov obnove je javno-zasebno partnerstvo. Kako se ga lotiti? Z zelo uporabnimi nasveti in čisto…

Nadaljuj z branjem

Nostalgija po hruščevkah in »Vzhodno od svobode«

Ko so moskovske mestne oblasti pred kratkim predstavile načrte za rušitev 5.000 zastarelih in energetsko potratnih sovjetskih montažnih blokov, ki naj bi jih nadomestila nova, sodobnejša in bolj varčna stanovanja, se je na ulicah ruske prestolnice zbralo kar 60.000 ljudi, večinoma prebivalcev naselij, ki so predvidena za rušenje (če bi verjeli ocenam ruske policije –…

Nadaljuj z branjem

Dr. Krečič o Plečniku in slovenski kulturni laži

Umetnostni zgodovinar in nekdanji dolgoletni direktor Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič, ki je preučevanju dela Jožeta Plečnika posvetil več kot štiri desetletja in skupaj z dr. Damjanom Prelovškom v mnogočem utemeljil znanstvenokritično raziskovanje arhitektovega opusa, je ob letošnjem Plečnikovem letu za Tretji program Radia Slovenija sestavil kratko besedilo o arhitektu in zgodovini sprejema njegove osebnosti…

Nadaljuj z branjem

Dimnik kot element tipološke spremembe

V 7. številki revije Outsider (tema: Lepota, junij 2016) smo predstavili hišo v bližini Logatca dekleva gregorič arhitektov . Zgodbo o hiši je za revijo napisala Ajda Schmidt. Za besedilo jo je navdihnil kratki film, posnet po navdihu ambientov hiše: Video https://vimeo.com/157824770 Vse fotografije in video je posnel Flavio Coddou. Naroči revijo. Hišo so arhitekti predstavili…

Nadaljuj z branjem

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…

Nadaljuj z branjem

Že spet Plečnikov stadion

Včeraj 9.3. je bila v Cankarjevem domu okrogla miza na temo Plečnikovega stadiona, ki jo je organiziralo Društvo arhitektov Ljubljana. Ker smo tudi na naši spletni strani v zadnjem času kar nekaj besed namenili tej temi, nas je dogodek še toliko bolj pritegnil. Seznam nastopajočih je bil obsežen: Andrej Hrausky, Martina Lipnik, Robert Peskar (ZVKDS),…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

V deželi kozolcev

Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIK PERENNIS

Leto 2017 bo v znamenju Jožeta Plečnika. 7. januarja smo že obeležili 60 let od smrti velikega mojstra arhitekture, 23. januarja pa se bomo spomnili še 145 let, odkar se je rodil v hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Že v iztekajočem se preteklem letu so nekatere kulturne ustanove oznanile svoje programe ob prihajajočih…

Nadaljuj z branjem

The Urban Yoga Javorca

V aktualni številki revije Outsider smo objavili obsežen vsebinski sklop ob 100 letnici ene najzanimivejših cerkva pri nas, cerkev sv. Duha na Javorci. To je edina secesijska cerkev v Sloveniji. Zgrajena je bila med prvo svetovno vojno na eni najbolj krvavih front – soški fronti. Njen arhitekt je Remigius Geyling. Po vojni je bil vodilni scenograf v Burgtheatru…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

FANTOMSKI PARK

O tem, kako minljiva so človeška dela, smo na tej strani že pisali. Ob izumrtju človeške vrste bi menda po nekaj stoletjih le še s težavo našli ostanke človeške civilizacije. Tudi najmogočnejše konstrukcije, kot so Eifflov stolp, Hooverjev jez ali sodobni nebotičniki bi v nekaj stoletjih dočakali svoj konec. Še slabše bi se pisalo krajinsko…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINE PREOBILJA: PRIMER OSLO

S preobiljem, vsaj sodeč po vsakodnevnih kavarniških pogovorih, pri nas nimamo večjih problemov. Zdi se, da jih nikoli nismo imeli in da nam tudi v prihodnosti ne bo treba preveč skrbeti, kam z denarjem – vsaj, dokler ne začnemo črpati milijonov sodčkov nafte izpod Piranskega zaliva in dokler s hidravličnim drobljenjem (»frackingom«) preorjemo Prekmurja. Če…

Nadaljuj z branjem

DUHOVI PROIZVODNJE

V veliko sečoveljsko slano polje, plitev stik sladke vode reke Dragonje in slanih voda Piranskega zaliva se že stoletja vtiskuje pravilen geometrijski raster prekopov, kanalov in nasipov. Na preklopih mreže so tu in tam postavljene kamnite hiše, danes večinoma v ruševinah, ki kot zakovice pritrjujejo mrežo solnih polj na plitvo dno, da ga ne bi…

Nadaljuj z branjem

VELIKI ARHITEKTURNI DVOBOJ

Imate radi fantastične oblike, ki delujejo, kot da so se izvile iz nebrzdane podzavesti genialnega, a trpinčenega ustvarjalca? Morda pa se vam zdi, da je arhitektura umetnost tihih in klasičnih oblik, ki bolj kot domišljijo izdajajo stalnost in zanesljivost? Če vas fascinira fantastika, bi v Rimu sedemnajstega stoletja za svojega arhitekta določili Francesca Borrominija. Če…

Nadaljuj z branjem

NEANDERTALSKA ARHITEKTURA

Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so…

Nadaljuj z branjem

V ZAVETJU NEBA

OBNOVA BIVAKA OB ZASAVSKI KOČI NA PREHODAVCIH Na zemljišču stojijo planinska koča in dva pomožna objekta, od katerih je eden bivak, ki zunaj poletne sezone daje zatočišče planincem in gornikom in je bil zgrajen leta 1974, kot samostoječa stavba brez infrastrukturnih priključkov ter ogrevanja, kot lesena nadzidava nad starim italijanskim bunkerjem iz I. svetovne vojne.…

Nadaljuj z branjem

BETONSKI ZASPANCI

Včeraj si je bilo na prvem programu Hrvaške nacionalne televizije HRT1 mogoče ogledati prvi del nove hrvaške dokumentarne serije Betonski zaspanci (Betonski spavači). Avtorja Saša Ban in arhitekt ter kritik Maroje Mrduljaš (ki je pri nas še posebej znan kot kurator projekta Nedokončane modernizacije) v seriji obiskujeta ruševinske ostanke na prvi pogled davno minulega, po…

Nadaljuj z branjem

KAKO JE ŽELEZNICA POSTAVILA ENO IN ZRUŠILA DRUGO GALERIJO

Te dni praznujemo okrogli obletnici rojstva dveh velemož iz družine Cankar. Včeraj je preteklo natanko 140 let od rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja; pred nekaj tedni, 22. aprila, pa je minilo 130 let od rojstva njegovega bratranca Izidorja. Umetnostni zgodovinar, pisatelj, politik in diplomat je namesto bratrančeve boemske življenjske poti izbral bolj bleščeč salonski…

Nadaljuj z branjem

BENEČANKA – BELA ALI RDEČA?

Pretekli teden je v medijih zaokrožila informacija, da bo Benečanka spremenila barvo iz rdeče v belo. Pa ne gre za politično konverzijo kake stare beneške gospe iz levice na desnico, temveč za konservatorsko odločitev, da se fasada poznogotske vogalne stavbe na Tartinijevem trgu v Piranu, ljubkovalno imenovane Benečanka, ob aktualni prenovi iz značilne temno rdeče…

Nadaljuj z branjem

POPOTOVANJE PO 27. APRILU

Pred bralca vržem tezo, da je zanimivost potopisa po navadi obratno sorazmerna z dolžino potovanja, ki ga opisuje. Zato se »V osemdesetih dneh okoli sveta« Julesa Verna vse prehitro reducira le na seznam voznih redov vlakov in ladij, medtem pa je Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža« kljub celo po čitalniških merilih skromnim geografskim dometom…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINSKI IMPORT / EXPORT

V teh dneh je meščane Detroita dodobra razburil umetniški projekt Ryana Mendoze na letošnjem umetniškem sejmu Art Rotterdam. Umetnik je namreč za majhen denar kupil eno izmed neštetih praznih lesenih hiš, ki so jih prebivalci zapustili zaradi nižanja življenjske ravni in porasta kriminala, upada delovnih mest, predvsem pa zaradi propada številnih hipotekarnih posojil v kriznih…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

BEOGRAD ALI PRESEŽEK ZGODOVINE

Ko razmišljamo o evropskih zgodovinskih mestih, si po navadi predstavljamo slikovite, s kamnom tlakovane uličice italijanskega mesteca, nad katerim se visoko pne vitek campanille. Morda nam je bliže z mogočnim srednjeveškim gradom zaščitena srednjeevropska trgovska naselbina, kjer na glavnem trgu pred mestno hišo uživamo v srkanju hladnega piva. Vendar pa zgodovina v majhnih odmerkih deluje…

Nadaljuj z branjem

ČASOVNA KAPSULA MED GORAMI

Severna Črna Gora je divja in gorata pokrajina, ki jo prepredajo globoki kanjoni hudourniških rek. V tem kamnitem okolju so se odvijale mnoge epizode stoletnih bojev proti tujim osvajalcem. Tudi med drugo svetovno vojno; povojna oblast je zato v srcu goratega severa, v Kolašinu, leta 1976 postavila Spomen dom, spominski in obenem prireditveno-upravni center te…

Nadaljuj z branjem

NA NOVO ODET ZAŠČITNIŠKI PLAŠČ

Na robu mengeškega pokopališča se iz tal vzpenja tanka betonska lupina, ki se nekje med gozdom in nebom sklepa v lahkotni baldahin. Pod sabo ščiti tri vežice, prostore zadnjega slovesa od umrlih. S preprosto, obenem pa silovito arhitekturno govorico oblikuje na prvi pogled povsem abstraktno in univerzalno zavetje, nekakšno modernistično Laugierjevo »prvinsko kočo« – kar…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah