FANTOMSKI PARK

O tem, kako minljiva so človeška dela, smo na tej strani že pisali. Ob izumrtju človeške vrste bi menda po nekaj stoletjih le še s težavo našli ostanke človeške civilizacije. Tudi najmogočnejše konstrukcije, kot so Eifflov stolp, Hooverjev jez ali sodobni nebotičniki bi v nekaj stoletjih dočakali svoj konec. Še slabše bi se pisalo krajinsko…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINE PREOBILJA: PRIMER OSLO

S preobiljem, vsaj sodeč po vsakodnevnih kavarniških pogovorih, pri nas nimamo večjih problemov. Zdi se, da jih nikoli nismo imeli in da nam tudi v prihodnosti ne bo treba preveč skrbeti, kam z denarjem – vsaj, dokler ne začnemo črpati milijonov sodčkov nafte izpod Piranskega zaliva in dokler s hidravličnim drobljenjem (»frackingom«) preorjemo Prekmurja. Če…

Nadaljuj z branjem

DUHOVI PROIZVODNJE

V veliko sečoveljsko slano polje, plitev stik sladke vode reke Dragonje in slanih voda Piranskega zaliva se že stoletja vtiskuje pravilen geometrijski raster prekopov, kanalov in nasipov. Na preklopih mreže so tu in tam postavljene kamnite hiše, danes večinoma v ruševinah, ki kot zakovice pritrjujejo mrežo solnih polj na plitvo dno, da ga ne bi…

Nadaljuj z branjem

VELIKI ARHITEKTURNI DVOBOJ

Imate radi fantastične oblike, ki delujejo, kot da so se izvile iz nebrzdane podzavesti genialnega, a trpinčenega ustvarjalca? Morda pa se vam zdi, da je arhitektura umetnost tihih in klasičnih oblik, ki bolj kot domišljijo izdajajo stalnost in zanesljivost? Če vas fascinira fantastika, bi v Rimu sedemnajstega stoletja za svojega arhitekta določili Francesca Borrominija. Če…

Nadaljuj z branjem

NEANDERTALSKA ARHITEKTURA

Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so…

Nadaljuj z branjem

V ZAVETJU NEBA

OBNOVA BIVAKA OB ZASAVSKI KOČI NA PREHODAVCIH Na zemljišču stojijo planinska koča in dva pomožna objekta, od katerih je eden bivak, ki zunaj poletne sezone daje zatočišče planincem in gornikom in je bil zgrajen leta 1974, kot samostoječa stavba brez infrastrukturnih priključkov ter ogrevanja, kot lesena nadzidava nad starim italijanskim bunkerjem iz I. svetovne vojne.…

Nadaljuj z branjem

BETONSKI ZASPANCI

Včeraj si je bilo na prvem programu Hrvaške nacionalne televizije HRT1 mogoče ogledati prvi del nove hrvaške dokumentarne serije Betonski zaspanci (Betonski spavači). Avtorja Saša Ban in arhitekt ter kritik Maroje Mrduljaš (ki je pri nas še posebej znan kot kurator projekta Nedokončane modernizacije) v seriji obiskujeta ruševinske ostanke na prvi pogled davno minulega, po…

Nadaljuj z branjem

KAKO JE ŽELEZNICA POSTAVILA ENO IN ZRUŠILA DRUGO GALERIJO

Te dni praznujemo okrogli obletnici rojstva dveh velemož iz družine Cankar. Včeraj je preteklo natanko 140 let od rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja; pred nekaj tedni, 22. aprila, pa je minilo 130 let od rojstva njegovega bratranca Izidorja. Umetnostni zgodovinar, pisatelj, politik in diplomat je namesto bratrančeve boemske življenjske poti izbral bolj bleščeč salonski…

Nadaljuj z branjem

BENEČANKA – BELA ALI RDEČA?

Pretekli teden je v medijih zaokrožila informacija, da bo Benečanka spremenila barvo iz rdeče v belo. Pa ne gre za politično konverzijo kake stare beneške gospe iz levice na desnico, temveč za konservatorsko odločitev, da se fasada poznogotske vogalne stavbe na Tartinijevem trgu v Piranu, ljubkovalno imenovane Benečanka, ob aktualni prenovi iz značilne temno rdeče…

Nadaljuj z branjem

POPOTOVANJE PO 27. APRILU

Pred bralca vržem tezo, da je zanimivost potopisa po navadi obratno sorazmerna z dolžino potovanja, ki ga opisuje. Zato se »V osemdesetih dneh okoli sveta« Julesa Verna vse prehitro reducira le na seznam voznih redov vlakov in ladij, medtem pa je Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža« kljub celo po čitalniških merilih skromnim geografskim dometom…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINSKI IMPORT / EXPORT

V teh dneh je meščane Detroita dodobra razburil umetniški projekt Ryana Mendoze na letošnjem umetniškem sejmu Art Rotterdam. Umetnik je namreč za majhen denar kupil eno izmed neštetih praznih lesenih hiš, ki so jih prebivalci zapustili zaradi nižanja življenjske ravni in porasta kriminala, upada delovnih mest, predvsem pa zaradi propada številnih hipotekarnih posojil v kriznih…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

BEOGRAD ALI PRESEŽEK ZGODOVINE

Ko razmišljamo o evropskih zgodovinskih mestih, si po navadi predstavljamo slikovite, s kamnom tlakovane uličice italijanskega mesteca, nad katerim se visoko pne vitek campanille. Morda nam je bliže z mogočnim srednjeveškim gradom zaščitena srednjeevropska trgovska naselbina, kjer na glavnem trgu pred mestno hišo uživamo v srkanju hladnega piva. Vendar pa zgodovina v majhnih odmerkih deluje…

Nadaljuj z branjem