Miloš Kosec: Zaratustra dvakrat v Ljubljani

Prejšnji teden sta si v Ljubljani sledila dva vrhunska glasbena dogodka, ki ju je povezoval razvpiti, na prvi pogled pa tudi izpeti motiv Nietzschejevega Zaratustre. Kadar razmišljamo o glasbenih klišejih, je verjetno eden najbolj vztrajnih tisti iz začetka Kubrickove Odiseje 2001. Izza zemeljske oble se oddvoji žareča krogla sonca, trobila pa naglasijo uvodno fanfaro, ki…

Nadaljuj z branjem

Ivan Štraus 1928-2018

Štiriindvajsetega avgusta je v Sarajevu umrl Ivan Štraus, ki se je v tem nacionalno fluidnem in nemirnem okolju identificiral za bosanskega arhitekta slovenskega in hercegovskega porekla (njegov oče je bil Slovenec). Štraus je bil eden izmed zadnjih velikih visoko- in poznomodernističnih arhitektov, katerih kariera se je časovno skoraj povsem ujemala z obstojem socialistične Jugoslavije. V…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Narodna galerija bo dobila nova kipa

V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…

Nadaljuj z branjem

Taborišče kot poslovna priložnost?

Nepremičninsko podjetje Quantum je letos v Hamburgu odprlo ambiciozno prenovljen kompleks Stadthöfe (Mesti dvori). Revitalizacija kompleksa, zgrajenega proti koncu devetnajstega stoletja, na približno 100.000 kvadratnih metrih ponuja 88 luksuznih stanovanj, pisarne, hotel, restavracijo, bare, trgovine in teraso na strehi. Precej tipična urbana luksuzna nepremičninska investicija, ki so jo med drugim zasnovali tudi v arhitekturni pisarni…

Nadaljuj z branjem

Jugoslovanska arhitektura (1948-1980) v galeriji MoMA, New York

TRETJA UTOPIJA Razstava, posvečena jugoslovanski arhitekturi v galeriji MoMA, New York: “Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, 1948-1980” 15. julij 2018–30. januar 2019 V zadnjih desetih letih smo priča vedno večjemu zanimanju za umetnost iz časa obstoja bivše skupne države, Jugoslavije, ko je v zelo specifičnih družbenih okoliščinah več kot štirideset let nastajala izredno široka…

Nadaljuj z branjem

Barbara Predan: Razkrivanje

Kozmolog Carl Sagan je v knjigi Cosmos zapisal: »Ko na Zemljo pogledamo iz vesolja, nacionalne meje niso vidne.«[1] Žal pa mej ne rišemo zgolj po zemljevidih, temveč jih nenehno vzpostavljamo tudi v svojih razmerjih, v svojih sobivanjih in v svojih glavah. Ali kot je slednje opisal oblikovalec in znanstvenik R. Buckminster Fuller, naše največje omejitve…

Nadaljuj z branjem

Matej Gašperič: Navadne stvari je treba delati izjemno dobro

*»Do ordinary things extraordinarily well.« Ni bilo prvič, da sem iz ust najbolj znanega avstralskega arhitekta in Pritzkerjevega nagrajenca Glenna Murcutta slišal te besede. Verjamem, da tudi ne zadnjič. A ne glede na to se me vedno znova izredno globoko dotaknejo. Koliko resnice se skriva v tem preprostem stavku. Koliko modrosti. Kako preprosta je v…

Nadaljuj z branjem

Beneški bienale 2018: Svetovni sejem arhitekture

Pred dobrim tednom je odprl vrata 16. arhitekturni bienale v Benetkah. Irski kuratorki, Yvonne Farrell in Shelley McNamara (Grafton architects), sta ga naslovili Freespace. Na ogled bo do 26. novembra. Zakaj ga morate obiskati in česa ne smete zgrešiti? Freespace Če se je nekaj prejšnjih kuratorjev osredotočalo na procese in koncepte, se tokratni kurirani del…

Nadaljuj z branjem

Jasmina Cibic: NADA

Umetnica Jasmina Cibic je v domovini verjetno še vedno najbolj znana kot avtorica slovenskega paviljona na Beneškem umetniškem bienalu leta 2013. Pod naslovom »Za naše gospodarstvo in kulturo« je oblikovala nenavadno in eklektično preizpraševanje moči in forme, umetnosti in arhitekture, politike in estetike. V dialog je z mojstrsko izpiljeno nonšalanco združila arhitekta Vinka Glanza, jamskega…

Nadaljuj z branjem

Beneški arhitekturni bienale 2018 – Maruša Zorec: Plasti časa, tranzicija, praznina

Šestnajsti Beneški arhitekturni bienale odpira vrata. Kuratorki bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamara sta k sodelovanju povabili več arhitektov z vsega sveta, med njimi slovenski arhitekturni biro Arrea, ki ga vodi Maruša Zorec. Z njo smo ob otvoritvi spregovorili nekaj besed. Kako je prišlo do sodelovanja, kako sta vas kuratorki  nagovorili? Povabilo je bilo njuno besedilo,…

Nadaljuj z branjem

Utrinki s prireditve Bivanje – lepota – opeke

V četrtek, 10. maja, smo v Wienerbergovem centru masivne gradnje na Dunajski 167 uspešno izpeljali prvo arhitekturno druženje. V kratkem bomo objavili video posnetke nastopajočih. Maša Živec (ARREA) Aljoša Dekleva (dekleva gregorič arhitekti) Alenka Korenjak (kombinat.) Alen Žunić Andrej Mercina (TRIIIJE) Matevž Granda – predstavitev nove zbirke kratkih zgodb Straniščne spletke Alenka Korenjak (kombinat.) in…

Nadaljuj z branjem

Arhitekturni dogodek: Bivanje – Lepota – Opeke

Revija Outsider v sodelovanju s podjetjem Wienerberger organizira arhitekturno druženje! Nastopili bodo nekateri izmed najrelevantnejših arhitekturnih birojev ta hip, z namenom javnega razmisleka o materialnosti arhitekture, o njenem stiku z Zemljo in najboljši možni prihodnosti. Opeka je starodavni material, ki ga človeštvo že tisočletja uporablja za gradnjo svojih domov. Arhitekure si ne moremo predstavljati brez…

Nadaljuj z branjem

Plečnikova odličja 2018

Danes so bila v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani podeljena Plečnikova odličja za leto 2018. Najvišja slovenska priznanja za arhitekturno usvarjalnost se podeljujejo od leta 1973, ko je bil ob stoti obletnici rojstva Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, ki danes deluje v okviru Društva arhitektov…

Nadaljuj z branjem