PRI TRUMPU DOMA

Novoizvoljeni ameriški predsednik in »slovenski zet« Donald Trump je, kot je zapisalo že nešteto novinarjev, komentatorjev in analitikov, neznanka. Nihče (morda niti on sam) ne zna napovedati prihodnje ameriške notranje in zunanje politike. Ena izmed redkih napovedi, ki jih lahko tvegamo, pa je, da se bo interier Trumpovega prebivališča znatno izboljšal – pod pogojem seveda,…

Nadaljuj z branjem

O MESTU IN LJUDEH

Poskusil bom najprej na kratko orisati zgodovinski razvoj dunajskega urbanizma. Podobno kot veliko drugih evropskih mest je nastal na rimskem kastrumu enakih dimenzij kot denimo Emona. Vindobona, kot se je kastrum imenoval, je ležala ob rokavu Donave. Že v času Rimljanov so cvetele trgovske izmenjave in mesto je kmalu preraslo obzidje kastruma. Srednjeveški Dunaj je…

Nadaljuj z branjem

Hiša Mezzanine

Hiša Mezzanine je enodružinska hiša v gosto naseljenem predelu Ljubljane. Nastala je v sodelovanju med birojema Elastik in Hikikomori. Medetažna zasnova hiše ustvarja udoben ambient in dober izkoristek površin. Umestitev na parcelo pa ponuja zanimiv premislek o običajnih predpisih prostorskih planov in smiselni izrabi zelenih površin zemljišča. Na pogovor smo povabili Miko Cimolini, soavtorico arhitekture.…

Nadaljuj z branjem

“I FEEL DESIGN”

“Pop-up flat I FEEL DESIGN” v Berlinu  Znamko “I feel design” so oblikovalci in arhitekti zasnovali v želji po povezovanju slovenskih produktnih ustvarjalcev in proizvajalcev ter jih na inovativen in zanimiv način predstavi tuji in domači javnosti. S tem želijo spodbuditi in povečati zanimanje za prodajo slovenskih izdelkov na globalnem tržišču in omogočiti nove tržne poti. “Pop flat I…

Nadaljuj z branjem

STANOVANJE ZA KATARINO IN IGORJA

Gradbeni boom v socialistični dobi je v mestih bivših jugoslovanskih republik pustil neizbrisljiv pečat. Poleg velikih urbanističnih zasnov novih sosesk – v večini povzetih po le Corbusierjevem modelu Ville Radieuse ter nadgrajenimi s kvalitetnimi in razčlenjenimi javnimi prostori – je razvoj tehnologije v naš prostor vnesel tudi napredne materiale in tehnologije gradnje, zaradi katerih so…

Nadaljuj z branjem

NAJPREJ, KAVA!

Kavarno izberem po intuiciji. Kot obleke zjutraj. Včasih si za izbiro vzamem čas tudi kak dan prej, včasih posežem po že preverjeni različici in včasih grem kar za nosom. Eksperimentiram. Hvala vsem dunajskim kavarnam! Njihov obstoj je zame neprecenjljiv. Več kot 2.500 jih je v mestu. Mesto kavarn je celo namenski cilj, na katerem mesto…

Nadaljuj z branjem

Svet med resničnostjo in domišljijo

LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA – Prenova preddverja  in razstavnih  izložb Obljavljamo intervju z arhitekti prenove preddverja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Preddverje je prostor vmes. Svet med resničnostjo in domišljijo. S svojo bogato likovno podobo počasi briše mejo med resničnim in domišljijskim. Mlade obiskovalce vabi, da vstopijo v kraljestvo domišljije in se ji prepustijo. Prenova vhodnega dela LGL je tudi…

Nadaljuj z branjem

ARHITEKTURA PISANJA

Prejšnji teden so v zastekljenem atriju Narodnega muzeja odprli razstavo Pisalno pohištvo na Slovenskem. Postavitev predstavlja več kot šestdeset zgodovinskih in sodobnih pisalnih miz in njihovih izpeljank od šestnajstega stoletja do danes. Razstava je zanimiva že zato, ker je pri nas raziskovanje in predstavljanje pohištvene in bivalne kulture od nekdaj odmaknjeno na priložnostno »oživljanje grajskih…

Nadaljuj z branjem

Kavarna ČUK

V poslovni coni Stegne je arhitekturni biro Delavnica opremil novo kavarno. Namenjena je tako neformalnemu druženju, kot tudi sestankom in poslovnim srečanjem. Temu konceptu sledi notranje oblikovanje in izbor opreme. Objavljamo kratek intervju z arhitektom Urošem Jerebom. V čem je ta arhitektura originalna? V čem odgovarja specifikam lokacije? Koncept ‘’poslovne’’ kavarne je temeljil na vzpostavitvi sodobnega interjerja…

Nadaljuj z branjem

Lutkovni muzej

Podstrešja starih zgradb v sebi vedno skrivajo presenečenja in burijo željo po raziskovanju. Na podstrešju ljubljanskega gradu so od maja (2015) dalje na ogled različne lutke in marionete, del naše skoraj stoletne lutkarske kulturne dediščine. Čeprav se lutke velikokrat povezujejo z otroki, pa Lutkovni muzej ni namenjen zgolj njim. »Želeli smo postaviti zanimiv, interaktivni muzej,…

Nadaljuj z branjem

TILEN SEPIČ, OBLIKOVALEC

Naslovnico 5. številke revije Outsider, posvečeno temi Lokalno – globalno – originalno, krasi svetilo Eclipse slovenskega oblikovalca Tilna Sepiča. Svetilo je nastalo lokalno – v domačem studiu, na podlagi eksperimentiranja s svetlobo. Kmalu pa je preseglo meje Slovenije in navdušuje po vsej Evropi. Največ se jih proda v Belgiji. Tilna smo povabili, naj na kratko komentira delo…

Nadaljuj z branjem

Otto von Berlin: Loft X-berg

Arhitekt Gregor Drobnič je pred leti Ljubljano zamenjal za Berlin in tam odprl blagovno znamko za opremo interierjev Otto von Berlin. Pri delu mu pomaga Otto. Predstavljamo njuno prvo večjo realizacijo; opremo stanovanja v Berlinu, v novogradnji na meji Kreuzberga in Schöneberga. Loft X-Berg v Berlinu je prostoren svetel prostor. Kakšna so bila izhodišča oblikovanja? Loft X-berg je bil…

Nadaljuj z branjem

Novo življenje kraške hiše

Da je arhitektura živ organizem lahko dokažemo na primerih razvoja historičnih kamnitih mediteranskih hiš in naselij. Rast populacije in nove funkcionalne zahteve so narekovale organsko rast arhitekture in urbanizma. Morda so prav ti kamniti organizmi najznačilnejši krajinski pojav tudi v slovenski Istri in na Krasu. Arhitekturna prenova več stoletij stare kamnite hiše v Kozini je…

Nadaljuj z branjem

EN PROSTOR, DESET BIVALIŠČ

Standardizacija gradnje ni izum moderne. Želja po individualnosti, raznolikosti in drugačnosti pa do neke mere je: ta je postala ključni gradnik identitete stanovalca šele v dvajsetem stoletju – stoletju, ki je tudi na področje bivanja dokončno vpeljala industrijsko proizvodnjo. Za dokaze te teze se lahko ustavimo v devetnajstem stoletju, ki ga zaznamuje repetitivna in po…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI NI HOTELA UMRETI – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 1. DEL

Že pri vstopu v hišo velja posebni režim; prostovoljci najprej razvrstijo čakajoče v manjše skupine in jih uvedejo v skrbno režirano izkušnjo onkraj starih lesenih vrat, nad katerimi brli plinska svetilka, ki se povsem zaveda svojega ostrega kontrasta z bližnjimi steklenimi stolpnicami londonskega Cityja. Po tem, ko uslužbenci diskretno poberejo obvezni prispevek desetih funtov, vas…

Nadaljuj z branjem

Kamniti val – Iznajdba je pogoj za napredek

V prvem dunajskem okraju so pomladi odprli salon marmorja italijanskega prodajalca Stroili Stone. Salon zaseda pritlični prostor stare dunajske pisarne razkošnih dimenzij, ki je razdeljen na dva dela. Vhodno dvorano zaznamuje prostorska intervencija monolitne poplave prostora s črnim kamnom. Preostali prostor služi kot razstavni salon. Silnice, ki posnemajo delovanje magmatskega procesa nastanka kamna, se tu združijo v kompleksno…

Nadaljuj z branjem

MED LJUBLJANO IN BARCELONO

Sva Ana in Damià. Najini življenji se že 9 let prepletata med Ljubljano in Barcelono. Po končanem študiju arhitekture v Ljubljani sem želela zamenjati deževno domače okolje za bolj sončno. Dve leti sem preživela v magični Barceloni, zaključila magisterij in delala v arhitekturnem biroju. Ko izkusiš življenje v tujini, se naučiš razmišljati izven ustaljenih meja,…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem

Pritličje

LOKAL PRITLIČJE V LJUBLJANI (2014) Naročnici: Barbara Rajgelj, Nina Hudej Arhitektura: Nena Gabrovec, Mojca Kocbek Vimos fotografije: Leonardo Vimos Sierra Arhitekturna zasnova lokala Pritličje je sledila želji, z zelo nizkim finančnim vložkom ustvariti prostor s posebno identiteto, ki naj ne bi bil le prostor skupaj prinešenih ‘retro kosov’, ampak bi vseboval še dodatno, unikatno kreativno noto.…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah