Novo življenje kraške hiše

Da je arhitektura živ organizem lahko dokažemo na primerih razvoja historičnih kamnitih mediteranskih hiš in naselij. Rast populacije in nove funkcionalne zahteve so narekovale organsko rast arhitekture in urbanizma. Morda so prav ti kamniti organizmi najznačilnejši krajinski pojav tudi v slovenski Istri in na Krasu. Arhitekturna prenova več stoletij stare kamnite hiše v Kozini je spoštovala originalno kamnito konstrukcijo in…

Nadaljuj z branjem

En prostor, deset bivališč

Standardizacija gradnje ni izum moderne. Želja po individualnosti, raznolikosti in drugačnosti pa do neke mere je: ta je postala ključni gradnik identitete stanovalca šele v dvajsetem stoletju – stoletju, ki je tudi na področje bivanja dokončno vpeljala industrijsko proizvodnjo. Za dokaze te teze se lahko ustavimo v devetnajstem stoletju, ki ga zaznamuje repetitivna in po…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI NI HOTELA UMRETI – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 1. DEL

Že pri vstopu v hišo velja posebni režim; prostovoljci najprej razvrstijo čakajoče v manjše skupine in jih uvedejo v skrbno režirano izkušnjo onkraj starih lesenih vrat, nad katerimi brli plinska svetilka, ki se povsem zaveda svojega ostrega kontrasta z bližnjimi steklenimi stolpnicami londonskega Cityja. Po tem, ko uslužbenci diskretno poberejo obvezni prispevek desetih funtov, vas…

Nadaljuj z branjem

Kamniti val – Iznajdba je pogoj za napredek

V prvem dunajskem okraju so pomladi odprli salon marmorja italijanskega prodajalca Stroili Stone. Salon zaseda pritlični prostor stare dunajske pisarne razkošnih dimenzij, ki je razdeljen na dva dela. Vhodno dvorano zaznamuje prostorska intervencija monolitne poplave prostora s črnim kamnom. Preostali prostor služi kot razstavni salon. Silnice, ki posnemajo delovanje magmatskega procesa nastanka kamna, se tu združijo v kompleksno…

Nadaljuj z branjem

Med Ljubljano in Barcelono

Sva Ana in Damià. Najini življenji se že 9 let prepletata med Ljubljano in Barcelono. Po končanem študiju arhitekture v Ljubljani sem želela zamenjati deževno domače okolje za bolj sončno. Dve leti sem preživela v magični Barceloni, zaključila magisterij in delala v arhitekturnem biroju. Ko izkusiš življenje v tujini, se naučiš razmišljati izven ustaljenih meja,…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem

Pritličje

LOKAL PRITLIČJE V LJUBLJANI (2014) Naročnici: Barbara Rajgelj, Nina Hudej Arhitektura: Nena Gabrovec, Mojca Kocbek Vimos fotografije: Leonardo Vimos Sierra Arhitekturna zasnova lokala Pritličje je sledila želji, z zelo nizkim finančnim vložkom ustvariti prostor s posebno identiteto, ki naj ne bi bil le prostor skupaj prinešenih ‘retro kosov’, ampak bi vseboval še dodatno, unikatno kreativno noto.…

Nadaljuj z branjem