Matej Gašperič: Navadne stvari je treba delati izjemno dobro

*»Do ordinary things extraordinarily well.« Ni bilo prvič, da sem iz ust najbolj znanega avstralskega arhitekta in Pritzkerjevega nagrajenca Glenna Murcutta slišal te besede. Verjamem, da tudi ne zadnjič. A ne glede na to se me vedno znova izredno globoko dotaknejo. Koliko resnice se skriva v tem preprostem stavku. Koliko modrosti. Kako preprosta je v…

Nadaljuj z branjem

Beneški bienale 2018: Svetovni sejem arhitekture

Pred dobrim tednom je odprl vrata 16. arhitekturni bienale v Benetkah. Irski kuratorki, Yvonne Farrell in Shelley McNamara (Grafton architects), sta ga naslovili Freespace. Na ogled bo do 26. novembra. Zakaj ga morate obiskati in česa ne smete zgrešiti? Freespace Če se je nekaj prejšnjih kuratorjev osredotočalo na procese in koncepte, se tokratni kurirani del…

Nadaljuj z branjem

Seminar Perović in Steklarna Hrastnik: Dih Vpih

Sodelovanje med študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo in steklarno Hrastnik 1860 je obrodilo likovno in konceptualno zanimive oblikovalske sadove, ki so te dni na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Steklopihaštvo je v Hrastniku prisotno že stoletja, Steklarna Hrastnik pa je podjetje z več kot 150-letno zgodovino. Danes večino njihovega proizvoda predstavlja namizno steklo…

Nadaljuj z branjem

Jasmina Cibic: NADA

Umetnica Jasmina Cibic je v domovini verjetno še vedno najbolj znana kot avtorica slovenskega paviljona na Beneškem umetniškem bienalu leta 2013. Pod naslovom »Za naše gospodarstvo in kulturo« je oblikovala nenavadno in eklektično preizpraševanje moči in forme, umetnosti in arhitekture, politike in estetike. V dialog je z mojstrsko izpiljeno nonšalanco združila arhitekta Vinka Glanza, jamskega…

Nadaljuj z branjem

Tanja Simonič Korošak, Tomaž Ebenšpanger: Pretakanje in spomin

Na mestu, na katerem je nekdaj najraje počival domači župnik iz Tišine, danes stoji spominsko obeležje, ki sta ga zasnovala dr. Tanja Simonič Korošak in Tomaž Ebenšpanger. Na vrh fontane je pritrjena majhna kovinska ploščica, na kateri preberemo: ”Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode” (Raz 21, 6). Zdi se, da obeležje z močjo…

Nadaljuj z branjem

Hiše za milijon evrov/142 bitcoinov

Medtem ko večina prebivalstva te države z nelagodjem spremlja rast cen nepremičnin, nekaterim redkim ni težko zapraviti milijon evrov ali več (137 BTC[1]) za novo nepremičnino. Teh kupcev ne zadovolji sedemdeset kvadratnih metrov trosobnega stanovanja, starega petdeset let, nekje v ljubljanskem Štepanjskem naselju, s parkirnim (ne)mestom pred blokom. Prav tako ni prav nič zanimiva nova…

Nadaljuj z branjem

Yvonne Farrell in Shelley McNamara, kuratorki Arhitekturnega bienala v Benetkah 2018: MANIFEST

Yvonne Farrell in Shelley MacNamarra sta 16. mednarodno arhitekturno razstavo naslovili “Freespace”, svoboden prostor in svojo izbiro pojasnili z naslednjimi besedami: Odprt prostor opisuje duhovno velikodušnost in smisel za človečnost v jedru arhitekturne agende, ki se osredotoča na kakovost samega prostora. Odprt prostor se ukvarja z zmožnostjo arhitekture, da ta uporabnike obdari z brezplačnimi in…

Nadaljuj z branjem

Beneški arhitekturni bienale 2018 – Maruša Zorec: Plasti časa, tranzicija, praznina

Šestnajsti Beneški arhitekturni bienale odpira vrata. Kuratorki bienala Yvonne Farrell in Shelley McNamara sta k sodelovanju povabili več arhitektov z vsega sveta, med njimi slovenski arhitekturni biro Arrea, ki ga vodi Maruša Zorec. Z njo smo ob otvoritvi spregovorili nekaj besed. Kako je prišlo do sodelovanja, kako sta vas kuratorki  nagovorili? Povabilo je bilo njuno besedilo,…

Nadaljuj z branjem

Stihijska inteligenca

Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…

Nadaljuj z branjem

Postmodernizem pod bagre ali v knjige?

Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…

Nadaljuj z branjem

Utrinki s prireditve Bivanje – lepota – opeke

V četrtek, 10. maja, smo v Wienerbergovem centru masivne gradnje na Dunajski 167 uspešno izpeljali prvo arhitekturno druženje. V kratkem bomo objavili video posnetke nastopajočih. Maša Živec (ARREA) Aljoša Dekleva (dekleva gregorič arhitekti) Alenka Korenjak (kombinat.) Alen Žunić Andrej Mercina (TRIIIJE) Matevž Granda – predstavitev nove zbirke kratkih zgodb Straniščne spletke Alenka Korenjak (kombinat.) in…

Nadaljuj z branjem

Kosi in partnerji: Dvorana Poljane

Gledališko dvorano na podstrešju Gimnazije Poljane so uspešno prenovili arhitekti iz pisarne Kosi in partnerji. Gledališče je prostor, katerega specifična pojavna oblika se je oblikovala skozi tisočletja. Napetost med tistimi, ki nastopajo, in tistimi, ki gledajo, ostaja nespremenjena tudi v današnjem svetu. Zdi se, da se fenomena odra nekako ne moremo znebiti – tudi, če…

Nadaljuj z branjem

3biro: Hiša Poljane

V Poljanah nad Škofjo Loko so arhitekti iz pisarne 3biro realizirali privlačno enodružinsko hišo, katere posebnost je premoščanje višinske razlike med nivoji. Tisto, kar vsako dobro realizirano arhitekturo dela učinkovito in nepozabno, je v prvi fazi načrtovanja njena navidezna slabost in trn v peti arhitektov. Neprivlačni pogledi, neraven teren, pomanjkanje svetlobe, hrup, prevelika bližina sosedov…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Arhitektura in konservatorstvo

V letu kulturne dediščine je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi odnosu med arhitektom in konservatorjem. V ponedeljek 7. maja so bile podeljene Steletova nagrada za življenjsko delo in Steletova priznanja za leto 2018, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Poimenovana so po Francetu Steletu (1886-1972), nestorju slovenskega konservatorstva in prvemu poklicnemu koservatorju pri nas.…

Nadaljuj z branjem

Uvodnik v prvo številko revije Outsider

Prvič Revija, ki jo držite v rokah, je nastala iz čistega veselja. Iz navdiha nad bogatim kulturnim prostorom, v katerem bivamo. Iz ljubezni do vsega zanimivega, lepega in nepopolnega. Iz privilegirane možnosti, da smo se lahko postavili v položaj outsiderja – nekoga, ki okoliščine opazuje kot prvič, z navdušenjem, kritično, brez vnaprej izdelanih mnenj. Brez…

Nadaljuj z branjem