Kako iz (slovenske) literature ustvariti blagovno znamko?

Promocijska objava: Aljoša Bagola je eden najbolj prepoznavnih in uspešnih slovenskih komunikacijskih strokovnjakov. V svojem predavanju se bo skozi primere dobrih praks z različnih področij spraševal, ali lahko iz slovenske literature ustvarimo mednarodno prepoznavno blagovno znamko. Predavanju sledi okrogla miza na kateri sodelujejo še: Andrej Blatnik, Barbara Koželj Podlogar, Aleš Novak in Renata Zamida. Ne…

Nadaljuj z branjem

Japonski vrtci – HIBINOSEKKEI v Ljubljani

HIBINOSEKKEI je eden vodilnih arhitekturnih birojev, ki se ukvarja izključno z raziskovanjem in načrtovanjem prostorov za vzgojo in izobraževanje. Njihove projekte odlikujejo enostavne zasnove, inovativni pristopi v organizaciji in uporabi ter izjemna povezanost z naravo/okolico (preplet interierja in eksterieja, uporaba naravnih materialov,…). Do sedaj so načrtovali že več kot 300 objektov za izobraževanje. TAKU HIBINO…

Nadaljuj z branjem

Kamniti val – Iznajdba je pogoj za napredek

V prvem dunajskem okraju so pomladi odprli salon marmorja italijanskega prodajalca Stroili Stone. Salon zaseda pritlični prostor stare dunajske pisarne razkošnih dimenzij, ki je razdeljen na dva dela. Vhodno dvorano zaznamuje prostorska intervencija monolitne poplave prostora s črnim kamnom. Preostali prostor služi kot razstavni salon. Silnice, ki posnemajo delovanje magmatskega procesa nastanka kamna, se tu združijo v kompleksno…

Nadaljuj z branjem

Bela tišina

Vstopim bos. Ker drugače ne smem in si ne drznem. Bela votlina. Svod, ki skoraj neopazno zdrsne v tla. Mejo slutim na mestu, kjer se bela zdi siva. Bela tišina. Dva izreza v belem svodu. Zamejeno nebo. Zamejena drevesa. Onstran življenje, narava trepeta. Tu ni ničesar, se zdi. Sedem na tla. Vidim veter. Bela nit…

Nadaljuj z branjem

ZAMUJENE PRILOŽNOSTI ALI LJUBLJANSKI RAZVOJNI PREBOJ? DELAVNICA MOŽNIH PRIHODNOSTI STOŽIC

»Ob Ljubljanski severni obvoznici se na 120.000 m2 razprostira največje ljubljansko propadlo gradbišče, nikoli dokončan spomenik pogoltnim predkriznim ekonomskim apetitom.« Lahko pa začnemo tudi drugače: »Med Stadionom in Dvorano Stožice se je v preteklih sedmih letih razlezla urbana krajina, preplet pokritih in odkritih prostorov, dvoran in atrijev, ki bi lahko nudili zavetišče in platformo pestri…

Nadaljuj z branjem

ARHIGRAM

Si predstavljate, da bi mesta lahko hodila. Kot velikanska čezoceanka ali gigantski cepelini na nogah bi se premikala po zemeljski obli. Živa mesta, ki se prilagajajo podnebju in okolju. Kot živ organizem, ki se gradi in nadgrajuje. Kot brezhiben infrastrukturni sistem, na katerega se pripenjajo bivalne celice. Raste v neskončnost. Spomnimo se idej arhigramovcev izpred…

Nadaljuj z branjem

PLASTENJE OKUSOV

V Zgornji Kungoti se srečajo vrhunski chef in dva arhitekta. Pade določitev, da bodo razširili hišo. Sliši se kot začetek vica in glede na sproščeno vzdušje, ki vlada med pogovorom med arhitektoma in kuharjem sklepam, da je bilo sodelovanje več kot prijetna izkušnja. Toda v resnici gre za biznis. Gre za izkušenega kuharja-podjetnika z vizijo…

Nadaljuj z branjem

Zanikrna stanovanja

URBANI EKSPERIMENT V MÜNCHNU Angleški pridevnik ‘shabby’ bi v slovenščino najlažje prevedli kot ‘zanikrn’. Dvojno zanikrna stanovanja so torej tista, ki so do 13. oktobra opozarjala na nevzdržne cene nepremičnin v bavarski prestolnici. München se je v zadnjih letih namreč znašel na lestvici desetih najdražjih mest v Evropi. Povprečen prebivalec nameni več kot polovico svoje…

Nadaljuj z branjem

Zmaga slovenskega arhitekta Srđana Nađa na natečaju v Summit Powder Mountain

Ameriška organizacija Summit, ki prireja srečanja vodilnih podjetnikov, gradi gorsko mesto Summit Powder Mountain v srcu gorovja Wasatch v ameriški zvezni državi Utah. Cilj tega projekta je ustvariti nov koncept ameriškega gorskega mesta z enotnim poudarkom na inovacijah, podjetništvu in umetnosti. Za pridobitev oblikovalskih izhodišč je organizacija Summit organizirala javni mednarodni natečaj za prototip vikend…

Nadaljuj z branjem

HIŠA IZ ŠKATLE

»Ljudje se lahko naselijo kjerkoli. In kjerkoli so lahko klavrni in kjerkoli radostni. Čedalje bolj sem prepričan, da arhitektura na to sploh nima vpliva. To spoznanje je seveda hkrati osvobajajoče in zaskrbljujoče.« – Rem Koolhaas parafrazira Dostojevskega v intervjuju za revijo Wired, julija 1996 Hiša mora biti najprej dom. Če gre za dom arhitekta, pa mora biti…

Nadaljuj z branjem

Med Ljubljano in Barcelono

Sva Ana in Damià. Najini življenji se že 9 let prepletata med Ljubljano in Barcelono. Po končanem študiju arhitekture v Ljubljani sem želela zamenjati deževno domače okolje za bolj sončno. Dve leti sem preživela v magični Barceloni, zaključila magisterij in delala v arhitekturnem biroju. Ko izkusiš življenje v tujini, se naučiš razmišljati izven ustaljenih meja,…

Nadaljuj z branjem

GOVOR IZPOD VELIKE PONCE

Zaključne sekvence Neskončne lepote Paola Sorrentina plujejo navzgor po toku Tibere. Pod mostovi: ponte Sisteo, ponte Mazzini, ponte Principe Amadeo, do Angelskega gradu. Jutro je, poslušamo kompozicijo sodobnega ruskega muzikologa Vladimirja Martinova, Blagri, ki jo izvaja sloviti godalni kvartet Kronos quartet iz San Francisca. Ponte Sisteo nosi ime po papežu Sikstu IV., ki je most…

Nadaljuj z branjem

PARK ALI PLOMBA?

Ljubljana je nepopolnjeno mesto – o tem smo pred kratkim že pisali. Tudi v časih, ko se je slovenska prestolnica najbolj intenzivno razvijala in gradila, ni niti v centru nikoli povsem popolnila razpoložljivega prostora, ponekod pa ga je z rušenji hiš celo pridobila. Gradbene jame nedavnega recesijskega šoka so le zadnje v vrsti takšnih mestnih…

Nadaljuj z branjem

BLOUDKOVA SKAKALNICA V LJUBLJANI

Med mlajšimi generacijami Ljubljančanov je manj znano, da je avtor prve planiške velikanke, inženir Stanko Bloudek, nekoliko pozneje postavil skakalnico tudi v Ljubljani. Ta je kot športni objekt sicer že izginila, njeni okrnjeni ostanki pa sprehajalce na Šišenskem hribu še opominjajo nase. Skrivnostni zapuščen opečnato-betonski stolp na temenu vzpetine, ki ločuje Spodnjo Šiško od Mosteca,…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIKOVA KATARZA

Dunaj je vstop v dvajseto stoletje zaznamovalo obdobje progresivnih idej, svobodni upor znanemu in stremenje k ustvarjanju nevidenega. Z razcvetom gradbeništva ob dokončanju nove Ringstrasse, je monumentalna arhitektura različnih pompoznih slogov snovala blok elitistov, s tem pa tudi blok vedno glasnejših kritikov. Dunaj je z ustanovitvijo Dunajske secesije, kjer so se različni umetniki zavzemali za novo radikalno…

Nadaljuj z branjem