‘Samo kar se reši, kar zmaga v lepoti in dobroti, me gane.’ Boris Pahor 13. julija 1920 so fašisti požgali slovenski narodni dom v Trstu. Zgrajen je bil med leti 1901-1904 po načrtih arhitekta Maxa Fabiania. Kaj je sledilo požigu, piše zgodovina. Požiga in bolečine tržaških Slovencev ob tem pa se v svojih zapisih spomnja…
Nadaljuj z branjem
Koncept: Mobilni dogodek je manj arhitektura, kot je začasna instalacija. Dogodek, ki so ga podrobno raziskovali situacionisti z Guyem Debordom na čelu, je srž vsake urbanosti. Gre za spontano srečanje naključnih mimoidočih, ki se za trenutek združijo, ustvarijo nekaj edinstvenega in neponovljivega ter nadaljujejo svoje urbano romanje. Arhitekturnost potujočega dogodka je moč videti v začasnih…
Nadaljuj z branjem
V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…
Nadaljuj z branjem
Koncept: Majhne mobilne enote včasih potrebujejo dodatno infrastrukturo ali pa je zaželeno njihovo združevanje. Mobilne enote se zato priključijo na veliko arhitekturno infrastrukturo, ki ima poleg osnovnih napeljav tudi prostore za druženje in servisne programe. Definicija potreb posameznika je lahko v času izjemne fleksibilnosti in mobilnosti prebivalstva za arhitekta (pre)zahtevna. Zato se lahko osredotoči le…
Nadaljuj z branjem
V Ljubljani je končana prenova Slovenske ceste. Avtomobilisti si mislijo, da so po nepotrebnem omejeni, pešci so zmedeni. Ob statistiki, da je v Ljubljani še vedno največji delež dnevnih migracij opravljenih z osebnimi avtomobili (63%, vir:MOL), lahko sklepamo, da se večina prebivalcev počuti prikrajšane. In ker so po novem ti avtomobilisti prisiljeni izstopiti iz avta in…
Nadaljuj z branjem
Koncept: Premična arhitektura (ali dizajn) se prilagaja različnim okoljem in v veliki večini samozadostna. Uporablja se v ekstremnih razmerah (raziskovalne odprave, naravne nesreče, v vesolju, na oceanu, v gorah), pa tudi kot pripomoček za sodoben, nomadski slog življenja. Zunaj stroke so to šotori, vesoljske rakete, prikolice in avtodomi, jadrnice, bivalni zabojniki. Področje mobilnega bivanja obvladuje…
Nadaljuj z branjem
Naslov tega prispevka je del LeCorbusierovega citata. Nadaljuje se, da so omenjeni elementi človeku tako nujni kot kruh ali prostor za spanje. V arhitekturi je svetloba pogosto prej rezultat naključij kot premišljenega koncepta. Tine Škrlj-Jakomin je načrtovalec svetlobe v podjetju Arcadia d. o. o. Oblikoval je svetlobo slovenskega paviljona na beneškem bienalu. Kakšne so bile posebnosti pri slovenski postavitvi na beneškem bienalu?…
Nadaljuj z branjem
Pred kratkim (avgusta 2015) je prišla v javnost podoba novega Kolizeja, ki jo je na svoji spletni strani objavila Kranjska investicijska družba, oz. KID Real. Predvidena je gradnja dveh objektov, enega v obliki črke L in drugega v obliki črke H. Fasada je nekako »Plečnikovska«. Projekt je tako zelo zanič, da sem pričakoval buren odziv…
Nadaljuj z branjem
Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…
Nadaljuj z branjem
Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…
Nadaljuj z branjem
Arhitektura je na prvi pogled statična, nasprotje mobilnosti. V drugi številki revije Outsider raziskujemo arhitekturo, ki s svojim obstojem izboljšuje okolje in tako povzroča mobilnost: spremembe v bivalnih pogojih okolice. “Medtem ko je nastajala pričujoča številka revije Outsider, je Nasina sonda New Horizons po devetih letih in pol potovanja dosegla Pluton in posnela čudovite fotografije.…
Nadaljuj z branjem
Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…
Nadaljuj z branjem
»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…
Nadaljuj z branjem
Kakšno je bivalno okolje intelektualca? Pogosto si ga predstavljamo kot s knjigami in različnimi »kotički za premišljevanje in meditacijo« napolnjeno hišo nekje daleč od ponorelega sveta. Za nekatere filozofe se v resnici zdi, da se je njihovo bivališče v kolektivnem spominu zraslo z njihovim življenjem in delom v enovito celoto: to velja na primer za…
Nadaljuj z branjem
Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…
Nadaljuj z branjem
Dunaj je bil nekoč, z nekaj več kot dvema miljonoma prebivalcev, peto največje mesto na svetu. To je bilo na začetku prejšnjega stoletja, pred usodnima svetovnima vojnama. Danes živi na Dunaju približno 1,8 milijona prebivalcev. Pred kratkim je po velikosti prehitel Hamburg in postal drugo največje mesto v nemško govorečih deželah. Ker je Dunaj že…
Nadaljuj z branjem
Pred časom smo na tem spletnem laboratoriju objavili Plastično pošast, prostorsko intervencijo skupine Fall-in-green. Tokrat nam je Lorenka Stropnik, ena od pobudnic skupine, predstavila njihovo intervencijo na otoku Krk: “Več let se že ukvarjam z idejo bivanja in preživetja v naravi v obdobju ugodnih vremenskih razmer in s tem povezanimi minimalnimi posegi v prostor. Kot najbolj primerno…
Nadaljuj z branjem
Naslov članka kajpak nekoliko zavaja; kolikor mi je znano, niso na dan prišla nikakršna nova odkritja o morebitnih arhitekturnih projektih Adolfa Loosa v slovenski prestolnici. Nasploh je imel Loos z našim prostorom le malo stikov, vsekakor precej manj kot s takratnim avstrijskim, češkim in celo hrvaškim okoljem – v Zagrebu se je večkrat zadrževal, bil pa…
Nadaljuj z branjem
7. julija, ravno na dan, ko bi moralo Pipistrelovo letalo preleteti Rokavski preliv, smo se za 2. številko revije Outsider pogovarjali z ustanoviteljem podjetja Ivom Boscarolom. Poizkus leta Pipistrelovega električnega letala Alpha electra je tokrat preprečil velikan Airbus. A Pipistrelu novih izzivov in visokoletečih ciljev ne zmanjkuje. Več v intervjuju v novi številki Outsiderja, ki izide konec…
Nadaljuj z branjem
POBUDA ZA OŽIVITEV PODHODA AJDOVŠČINA V LJUBLJANI Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju novega mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano, ki je v fazi usklajevanja za pripravo sprememb prostorskih planov mesta,…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine