Razstava “3D SCENE”

V torek se je v ljubljanskem Poligonu odprla razstava “3D SCENE” mladega slovenskega “CGI” umetnika Mirčeta Mladenova, ki do 30. oktobra predstavlja svoje prostorske vizualizacije na področju arhitekture in oblikovalskih izdelkov. Mirče se je nad računalniškimi vizualizacijami navdušil že v otroštvu, ko je v kina prišel film Jurski park, v katerem se je prvič pokazalo,…

Nadaljuj z branjem

Živa dela – 2.del

Preberite nadaljevanje besedila Petre Čeferin “Živa dela”, ki je bilo objavljeno v prvi številki revije Outsider (7.5.2015). Partenon Le Corbusiera zanima kot arhitekturno delo. Zanima ga tisto, zaradi česar ta tempelj, zgrajen pred dva tisoč leti, živi tukaj in zdaj kot nekaj za arhitekturo pomembnega. Prav zato, ker nam pove nekaj ključnega o arhitekturi za…

Nadaljuj z branjem

VAN DER ROHE VS. FARNSWORTH

Konflikti med arhitektom in naročnikom so verjetno že od nekdaj stalnica arhitekturne stvarnosti in nič ne kaže, da se jih bomo v prihodnosti znebili. Razrešitev konfliktov je sicer najpogosteje podobna kompromisu, vendar pa iz zgodovine poznamo tudi tako ekstremne primere, kot je oslepitev arhitekta (čeprav gre očitno v primeru oslepitve Postnika Jakovljeva, arhitekta Ivana Groznega,…

Nadaljuj z branjem

ARHITEKTURA JE/NI UMETNOST?

V torek smo lahko v spodnji dvorani Kina Šiška spremljali prvega izmed letošnjih pogovorov o razmerju med arhitekturo in umetnostjo v organizaciji Društva Igor Zabel, ki nadaljujejo lanski cikel pogovorov. Format cikla je nadvse dobrodošel za slovensko arhitekturno sceno, ki je vajena razpravljanja o perečih vprašanjih stroke v dokaj hermetičnem krogu (obenem pa se, verjetno…

Nadaljuj z branjem

Emonika pod zemljo

Verjetno največje izmed stoječih gradbišč, ki so v zadnjem desetletju zaznamovala Ljubljano, je predviden kompleks osrednje ljubljanske železniške postaje in poslovnih prostorov Emonika v samem srcu prestolnice. Prejšnji teden objavljena novica o sodbi Arbitražnega sodišča na Dunaju nakazuje možnost vrnitve na izhodiščne pogoje projekta. Zaradi neizpolnjenih zavez glavnega komercialnega investitorja TriGranit iz zdaj že razvpite…

Nadaljuj z branjem

3 LESENE BRVI

Arhitekti so zasnovali tri različne brvi za pešce in kolesarje iz lepljenega macesnovega lesa na Poti spominov in tovarištva. Vse tri konstrukcijske oblike zagotavljajo trajnost, trdnost in uporabnost, hkrati pa njihove oblikovne posebnosti, ki jih določa statika, delujejo kot identifikacijske točke v prostoru. Konstrukcije mostov so sestavljene iz togih trikotnih ploskev, ki jih povezujejo jekleni…

Nadaljuj z branjem

ŽIVA DELA – 1.del

Arhitekturni objekti so, kadar so uspešni, outsiderji. Outsiderji so, ker so transsituacijski in nadčasovni. Pred skoraj sto leti je Le Corbusier napisal knjigo z naslovom K arhitekturi, ki je, kot piše arhitekturni zgodovinar J. L. Cohen, odločilneje vplivala na razmišljanje o arhitekturi moderne dobe kot vsa zgrajena arhitektova dela. Izjemni vpliv, ki ga ima ta…

Nadaljuj z branjem

NASILJE MEST

Ta teden je Ljubljano kot predzadnjo postajo na svoji kratki turneji po državah nekdanje Jugoslavije na povabilo Kud-a Obrat obiskal francoski pisec in arhitekt Leopold Lambert, ki se bolj kot s projektiranjem ukvarja s političnimi in vojaškimi implikacijami arhitekture in arhitektov v sodobnosti. Njegove osrednje teme tako (pričakovano) vključujejo velika urbana središča Bližnjega vzhoda, kot…

Nadaljuj z branjem

ZNANE SO NAGRADE REVIJE AR – ŠOLE 2015

Britanska arhitekturna revija The Architectural Review je razglasila zmagovalce razpisa 2015 – Šole, ki nagrajuje odlične izobraževalne projekte, od vrtcev do univerzitetnih stavb. Nagrada raziskuje inovativne projekte po vsem svetu, z namenom vzpodbujanja razmisleka in reflektiranja arhitektov o pomenu arhitekture za družbo. Nagrada AR Šole2015 raziskuje najboljše prostore učenja na svetu. Letos so bili člani žirije…

Nadaljuj z branjem

ZMENEK NA SLEPO

V četrtek, 24. Septembra, se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odvil »Blind Date«, torej zmenek na slepo, na katerega je prišlo kar nekaj arhitektov in umetnikov, ki pa s(m)o na nek način izviseli – prišlo namreč ni kaj dosti predstavnikov »splošne javnosti«, za katero bi morda bil tokratni pogovor v okviru mednarodne platforme…

Nadaljuj z branjem

Gnezdo za ljudi

Memu Meadows, Hokkaido, Japonska Objekt je gnezdo za ljudi in njihovo hrano. Pod streho, ki zbira deževnico, lahko okoliški prebivalci gojijo, nabirajo, shranjujejo, pripravljajo in uživajo svoje pridelke, jih kompostirajo in s tem zaključijo življenjski cikel lokalno pridelane hrane. Vertikalni vrt je odprta, javna struktura z osrednjim ognjiščem za pripravo čaja in gosto leseno konstrukcijo, ki…

Nadaljuj z branjem

DUNAJSKI KARNEVAL

Sprehod skozi največji dunajski park ponuja prav posebno izkušnjo. Mešanici javnih zelenih površin in vrvežu zabaviščnega parka Prater se je nedavno pridružil konglomerat intelektualne ekonomsko-poslovne elite. Z izgradnjo novega univerzitetnega kampusa (Campus WU) Ekonomske univerze na Dunaju, z ustanovitvijo novega pomembnega izobraževalnega centra ne samo v mestu, temveč tudi na svetu, se je začel jasen…

Nadaljuj z branjem

IZ FANTASTIČNEGA KABINETA DR. FABIANIJA

Arhitekt, čigar 150-letnico slavimo letos in ki je Ljubljano pod županstvom Ivana Hribarja odločilno zasukal v smer moderne prestolnice, se je celo aktivno življenje ukvarjal tudi s tehničnimi poizkusi in zamislimi. V njegovih izumih in patentnih predlogih se navdušenje nad sodobno tehniko in tehnološkim napredkom srečuje z renesančno željo po celostnem ustvarjanju in skoraj futurističnim…

Nadaljuj z branjem

TOALETNA GROZA

Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura za mobilnost

Koncept: Arhitektura za mobilnost je tista, ki presega meje in povezuje dve prej nepovezani točki zemeljskega površja (pa tudi prostore zunaj Zemljine atmosfere) oziroma ponuja zatočišče potujočim. Koolhaas pa jo je definiral kot »generično«, saj je v svoji zasnovi enaka po celem svetu. Generičnost je v tem smislu kakovost saj skozi jasno in prepoznavno strukturo…

Nadaljuj z branjem