Kazujo Sejima: Če je arhitektura funkcionalna, je tudi estetska

S Sejimo Kazuya (1) smo se pogovarjali 3. oktobra 2015*  na dunajski die Angewandte (2), kjer je zasedla mesto gostujoče profesorice za arhitekturo. Njena predhodnica Zaha Hadid je poleti 2015 končala svoj seminar. Še ena zvezdniška arhitektka, še ena ženska, ki je kurirala beneški arhitekturni bienale (2010). Še ena Pritzkerjeva nagrajenka. Vendar po arhitekturnem izrazu…

Nadaljuj z branjem

Tanja Radež: Samouresničljive prerokbe

Razstava serije plakatov Samouresničljive prerokbe oblikovalke Tanje Radež, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na videz na lahkoten in hudomušen način skozi podobe in znane besedne zveze raziskuje različne žensko-moške vloge, intimne strahove in želje, političen odnos do sveta in samega sebe. Prepletajoče podobe iz Tanjinih digitalnih arhivov in besednih zvez,…

Nadaljuj z branjem

Trump Tower: alternativna dejstva v arhitekturi

Vzemimo izjavo Slavoja Žižka dobesedno: arhitektura nam razkriva vladajočo ideologijo bolj neposredno kot poslušanje političnih govorov in branje dnevnega tiska. Arhitektura je torej nekakšno necenzurirano okno v neizrečeno resnico vladajočega sistema. In če smo pred nekaj meseci na spletni strani Outsider.si ugibali, kako bo Bela hiša videti po vselitvi že davno zloglasnega novega predsednika ZDA…

Nadaljuj z branjem

Pot skozi knjige, skozi hiše

Knjižnica Bodleian, Oxford Kot vsako leto je tudi letos pol milijona študentov zadnjega letnika britanskih univerz odgovarjalo na vprašanja o kakovosti študija. Eno vprašanj se je nanašalo na knjižnice in kar 97 % oxfordskih študentov je ocenilo, da knjižnice njihove univerze popolnoma izpolnjujejo njihove študijske potrebe. Mati teh knjižnic je vsekakor Knjižnica Bodleian, ki vse…

Nadaljuj z branjem

Stanovanje za Amélie Poulain

Prenova po načrtih slovenske arhitektke Ane Gruden v Berlinu (1. del) Nekega dne pa Amélie* v svojem stanovanju odkrije majhno pločevinasto škatlico, polno spominkov iz otroštva neznanega otroka, ki je nekoč živel tukaj. Arhitekti radi verjamemo, da s premišljenimi posegi v prostor insceniramo bivanje vseh, ki se po njem gibajo. Da lahko premišljen prostorski načrt deluje…

Nadaljuj z branjem

Pritzkerjeva nagrada 2017: RCR Arquitectes

V sredo je po spletu in arhitekturnih medijih zaokrožila novica o letošnjih Pritzkerjevih nagrajencih. Nekoliko presenetljivo so lanskoletnega slavljenca Alejandra Araveno nasledili trije katalonski arhitekti: Rafael Aranda, Carme Pigem in Ramon Vilalta, ki skupaj sestavljajo arhitekturno pisarno RCR Arquitectes. Letos je sploh prvič, da so nagrado prejeli trije arhitekti. Seveda ne moremo ravno trditi, da…

Nadaljuj z branjem

Nogometna zveza Slovenije

V 4. številki revije Outsider, decembra 2016, smo objavili intervju z Leno in Tomažem Krušec. Takrat so ravno zaključili dela na objektih Nogometne zveze Slovenije. Prav tako je bila v tistem času zaključena Hiša na golem. Krušec arhitekti so dobitniki letošnje Prešernove nagrade. Konec leta 2016 pa so zmagali na prestižnem natečaju za Akademijo za…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

Tipologija naravnega udobja

Hiša na Dobenem tipološko ne ustreza okoliški gradnji. Sosednje hiše so kockaste, z vsaj dvokapno streho, frčadami in balkoni. Če bi se arhitekt zgledoval po okoliški pozidavi, bi nastala še ena dolgočasna hiša. Arhitekt Matej Gašperič ni človek, ki bi sprejemal omejitve. Za dobre prostorske in arhitekturne rešitve, skladne z naravo in naročnikovimi potrebami, se…

Nadaljuj z branjem

O mariborski blagovnici KVIK

Foto: Ivan Dvoršak, digitalna reprodukcija diapozitiva, 1975-85, iz zbirke Umetnostne galerije Maribor Kako so o legendarni mariborski blagovnici KVIK v 70-ih letih pisali sodobniki? Kako so v Mariboru poskušali nagovoriti kupce in kaj lahko na primeru KVIK ugotovimo o potrošniških navadah v Socialistični republiki Sloveniji? Ob razstavi Slovenija in neuvrščeni pop piše Jure Kirbiš, kustos…

Nadaljuj z branjem

ŽIŽEK ARHITEKTOM

Minuli petek smo lahko slovenski in tuji arhitekti v MAO prisluhnili mislim o arhitekturi v zadnjih letih menda najbolj razvpitega svetovnega filozofa, Slavoja Žižka. Kar seveda ne pomeni, da smo se zaradi arhitekture izognili nekaterim aktualnim stalnicam filozofovih medijskih pojavljanj (kot so v zadnjem času razvpite izjave o Trumpu) niti nekaterim že velikokrat slišanim šalam.…

Nadaljuj z branjem

Nagrade Mies van der Rohe

Nagrado Mies van der Rohe podeljujejo za najboljšo zgradbo evropskih arhitektov, realizirano v zadnjih dveh letih. Velja za najbolj prestižno strokovno priznanje. Nagrado podeljujejo vsaki dve leti. Včeraj so razglasili 5 finalistov izmed 40 izbranih projektov. Strokovno žirijo zasedajo arhitekti Stephen Bates, Gonçalo Byrne, Peter Cachola Schmal, Pelin Derviş in Dominique Jakob. Žirija bo obiskala izbrane…

Nadaljuj z branjem

Velika plastična modrina

Naslovna fotografija: Pod površjem: otok plastičnih odpadkov, ki ga tvori severno-pacifiški krožni tok, 2009 © Lindsey Hoshaw   Vsakih 20 do 30 sekund v svetovna morja zaide od 2000 do 2500 kilogramov odpadkov. Časopis bo razpadal 6 tednov, embalaža od mleka 3 mesece, penasta plavalna boja približno 50 let, plastenka neverjetnih 450, ribiška vrvica celo do…

Nadaljuj z branjem

DRUGO LETO »FUTURE ARCHITECTURE« PLATFORME SE ZAČNE V MAO

V četrtek in petek 16. in 17. februarja se bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu v Ljubljani odvila začetna predstavitvena konferenca platforme Future Architecture. Vseevropska zveza 18 arhitekturnih muzejev, galerij, festivalov in založnikov in 15 evropskih držav bo drugo leto svojega obstoja začela z zagonsko konferenco, na kateri se bo predstavilo…

Nadaljuj z branjem

Preprosto hiša

»Ne zidaj slikovito. Prepusti ta učinek zidovom, goram in soncu. Človek, ki se slikovito oblači, ni slikovit, ampak je pavliha. Kmet se ne oblači slikovito. Tak kar je. Zidaj tako dobro, kot znaš. Ne bolje – ne pretegni se. Pa tudi slabše ne …«1 Adolf Loos (Regeln etc., 1913) V prvi številki revije Outsider smo…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO VEČ HLADNIH TUŠEV

Pravkar minula državna proslava ob Prešernovem dnevu je postregla s presenečenjem; enkrat za spremembo slavnostni nagovor, ki ga je letos prvič izvedel Vinko Möderndorfer, ni bil le obvezna, obenem pa nekoliko dolgočasna prva točka državne proslave. Möderndorferjev govor je poslušalce razdelil. Na eni strani so bili tisti, ki so bili hvaležni za iskreno in skrbno…

Nadaljuj z branjem

MORILCI, VOHUNI IN DRUGI SOPOTNIKI NA VLAKU

Tesni hodniki, kjer se dva mimoidoča komaj srečata. Šest spečih neznancev na štirih kvadratnih metrih. Eno stranišče za desetine ljudi. Recept za katastrofo ali pribežališče od odtujenosti sodobnega udobnega in individualističnega življenja? Specifična realnost skrajne ekonomizacije prostora na vlaku vzpostavlja posebne pogoje skupnega bivanja, ki so zaradi narave potovanja sicer le začasni, vendar pa včasih…

Nadaljuj z branjem

Maja Ivanič: Bolje kot kritizirati je poudariti tisto, kar je dobro

Pripravila: Nina Granda Maja Ivanič je arhitektka, aktivna tako v praksi kot v publicistiki, je predsednica Društva arhitektov Ljubljane in predsednica mednarodne konference Piranski dnevi arhitekture.  Arhitektura za izobraževanje je ena izmed tem, ko jo posebej zanimajo. Leta 2008 je skupaj z arhitektko Špelo Kuhar uredila pregledno knjigo Sodobna arhitektura šol v Sloveniji 1991–2007. Izobraževalne ustanove…

Nadaljuj z branjem

O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

Cerkev Sv. Janeza Boska v Mariboru

Don Boskov center Maribor je novo župnijsko središče pod Pohorjem, v stanovanjskem delu jugozahodnega dela Maribora. Lokacija v periferiji je zahtevala specifičen odgovor, saj je bilo treba merilo prostora, ki ga določajo štiripasovnice in trgovski centri, prilagoditi pešcem in duhovni vsebini. Cerkveni kompleks salezijanske skupnosti je zasnovan kot jasna stavbna masa pravokotnega tlorisa s centralnim…

Nadaljuj z branjem

MAKETE KATASTROF

Lani so Londončani obeležili 350 let od razvpitega požara, ki je leta 1666 uničil skoraj celotno srednjeveško leseno mesto. Na pogorišču se je nato osnoval nov zidan London, ki je v naslednjih stoletjih postal prestolnica največjega imperija, kar jih je videl svet. Skoraj popolno uničenje podobno kot lizbonski potres in cunami leta 1755 in ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO ARHIV NEUSPEŠNIH PROJEKTOV

Leta 1990 je Todd Lockwood v Burlingtonu v zvezni državi Vermont ustanovil knjižnico Brautigan. Poimenoval jo je po ameriškem pisatelju Richardu Brautiganu, navdihnila pa jo je pisateljeva novela »Splavitev: zgodovinska romanca 1966« iz leta 1971. V njej Brautigan opiše izmišljeno knjižnico, katere izključni namen je zbiranje vseh rokopisov, ki zaradi najrazličnejših razlogov nikoli niso bili…

Nadaljuj z branjem

Reminiscenca na staro ljudsko arhitekturo

3biro v svojih delih pogosto združuje tradicionalne principe s sodobno arhitekturo. Stalnica njihove arhitekture je les. Lesena je tudi zadnja arhitekturna realizacija hiša Mlačevo. Umeščena je na nagnjeno parcelo znotraj vaške zazidave. Kompakten volumen omogoča racionalno umestitev funkcionalih potreb petčlanske družine na relativno majhni površini. Ob cesti je vhod, parkiranje in priročna lopa. Osrednji bivalni del…

Nadaljuj z branjem

Hiša na Klancu

Ilovica, les, slama. Sodobna arhitektura iz prvobitnih, arhaičnih gradiv. Uporaba gradiv lokalnega izvora v njihovi primarni obliki pomeni način gradnje, ki je skladen s sodobno okoljsko politiko, ki stremi k zniževanju emisij v okolju. Zanimanje za gradnjo z lesom in drugimi naravnimi gradivi se v Sloveniji iz leta v leto povečuje, še vedno pa se…

Nadaljuj z branjem

Naše malo veliko morje

Ta petek ob 11h bodo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani predstavili razstavo in novo publikacijo Naše malo veliko morje. Interaktivna instalacija skupaj s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca, ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju morskega in podmorskega sveta. To je morda prva znanstveno osnovana razstava, ki vključuje prostorske interaktivne elemente…

Nadaljuj z branjem

V deželi kozolcev

Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIK PERENNIS

Leto 2017 bo v znamenju Jožeta Plečnika. 7. januarja smo že obeležili 60 let od smrti velikega mojstra arhitekture, 23. januarja pa se bomo spomnili še 145 let, odkar se je rodil v hiši na današnji Slovenski cesti v Ljubljani. Že v iztekajočem se preteklem letu so nekatere kulturne ustanove oznanile svoje programe ob prihajajočih…

Nadaljuj z branjem

CESARSKI MINIMALIZEM

Če bi Wes Anderson snemal film v Ljubljani, bi bila ena bolj verjetnih filmskih lokacij stavba centralne Pošte na vogalu Slovenske in Čopove. Nenavadno ne bi izgledalo niti, če bi na njej kdo izobesil staro rumeno-črno cesarsko zastavo; habsburški orel in cesarski pismonoše na strešnem vencu pa tako ali tako še vedno stražijo častitljivo poslopje.…

Nadaljuj z branjem

V DIALOGU Z NARAVO

Arhitekta Lena in Tomaž Krušec  sta pred dobrim desetletjem odprla arhitekturno pisarno, ki je v razmeroma kratkem obdobju svojega delovanja zaslužna za mnoga presežna arhitekturna dela, ki se  uvrščajo v sam vrh sodobne slovenske arhitekture. Ne glede na vrsto  programa, bodisi da je govora o infrastrukturnem objektu, univerzitetnem poslopju bodisi pietetnem obeležju, rešujeta arhitekta svojo…

Nadaljuj z branjem

Novi realizem ali nova banalnost?

V preteklih mesecih so se mnoge ljubljanske stoječe gradbene jame spet spremenile v gradbišča. Popolna stagnacija velikih in razvpitih gradbenih projektov, ki so iz prestolnice v kriznih letih ustvarili naluknjano lunarno pokrajino začasnih parkirišč in minimalno zaščitenih špekulativnih brezen, je očitno minila. Krasno, tako zavoljo novih investicij kot tudi zaradi na rob preživetja prignano arhitekturno…

Nadaljuj z branjem

Evangelij po Odsotnem Človeku

Že od nekdaj me fascinirata pojem melanholije in občutek odsotnosti. Telesne, fizične, psihične. Vpliv odsotnosti na sočloveka ali prostor. V odsotnosti je tako neverjetno čudovito navzoča prisotnost. Tako je ta močnejša, pristnejša. Ne skrivam svoje fascinacije nad starimi mojstri – slikarji. Nad njihovo predanostjo lepemu, večplastnostjo motiva in neverjetno sposobnostjo estetiziranja vsakdanjih prizorov … Mojstrsko…

Nadaljuj z branjem

SPLETNIH TOP 5 LETA 2016

Dvesto oseminosemdeset prispevkov, kar pomeni en prispevek vsakih 30 ur – to je v suhi statistiki izraženo leto 2016 na spletni strani Outsider. Za njo se skrivata vložen trud in čas mnogih sodelavcev, ki jih žene skupni imenovalec: želja, da bi o arhitekturi, umetnosti in kulturi razpravljali mnogoglasno, odprto in polemično. V uredništvu upamo, da…

Nadaljuj z branjem

VSTOPNINA ZA TIVOLI?

Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…

Nadaljuj z branjem

HIŠA NA BLEDU

Objavljamo odlomek članka o hiši na Bledu arhitektov Ane Ocvirk Šafar in Aleksandra Lužnika, Nava arhitekti, iz 7. številke revije Outsider. Na policah samo še do konca tedna, pohitite z nakupom! Kmalu bo zunaj nova številka! Z Aleksandrom Lužnikom, soavtorjem hiše, smo se pogovarjali o arhitekturni zasnovi, materialih, odnosu z naročnikoma in izvajalci.      …

Nadaljuj z branjem

The Urban Yoga Javorca

V aktualni številki revije Outsider smo objavili obsežen vsebinski sklop ob 100 letnici ene najzanimivejših cerkva pri nas, cerkev sv. Duha na Javorci. To je edina secesijska cerkev v Sloveniji. Zgrajena je bila med prvo svetovno vojno na eni najbolj krvavih front – soški fronti. Njen arhitekt je Remigius Geyling. Po vojni je bil vodilni scenograf v Burgtheatru…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah