Stihijska inteligenca

Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…

Nadaljuj z branjem

Cenzura in patina

Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…

Nadaljuj z branjem

(Prestrma) Streha za vse

Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…

Nadaljuj z branjem

Kako se podpiše arhitekt?

Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…

Nadaljuj z branjem

Krožišče ali revolucija!

Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…

Nadaljuj z branjem

Kranjski bitcoin futurizem

Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…

Nadaljuj z branjem

Velecenjeni egipčanski beg, spoštovani kolega v stroki, že dolgo pokojni gospod arhitekt Anton Laščak!

Pišem vam v tiste daljne kraje, dlje od papirusovih ločij Nilovih delt, mimo zlatega Kaira iz vaših časov, še naprej, v Ozirisova prostranstva. Nihče ne ve, ali lahko to pismo doseže vaš naslov. Kraj, kjer lebdi vaša pokojna duša. Kličem vašega duha, spoštovani arhitekt. Dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem Novogoričanka in…

Nadaljuj z branjem

Vizija 2037

Piše se leto 2018. Osmi marec je in danes bomo v dar dobile rože. V našem okolju in družbenem sloju nam ni treba nikogar več spraševati za dovoljenje, če se želimo  šolati, če želimo imeti lastno premoženje, če ne želimo imeti družine. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vsako leto vpiše znatno večje število ženskih…

Nadaljuj z branjem

Zakaj London ne pozna vogalov?

Ko se iz božično-novoletne Ljubljane, ves poln prazničnih pojedin, slaščic, kuhanega vina in šampanjca, vrneš v London, je neizogibno, da ti pred očmi namesto rdečih dvonadstropnih avtobusov in opečnatih vrstnih hiš kdaj ne zaplešejo rezine domače potice. Nič čudnega, saj so ravno angleške vrstne hiše po svoji urbanistični kompoziciji tako blizu narezanemu kolaču: ob cesti…

Nadaljuj z branjem

Vrstne hiše

Ulice britanskih mest so značilno obdane z neskončnim številom vrstnih hiš v neprekinjenih potezah, od bolj revnih pa vse do prestižnih sosesk. Denimo v Londonu se mimogrede znajdeš v razmeroma prijetni soseski socialnih vrstnih hiš, pol ure hoje zatem pa v najbolj prestižni soseski, kjer vrstne hiše dosegajo milijonske vrednosti. Najbolj fascinantni so visoko kakovostni…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Stanovanja z vrtovi 

Živeti v urbanem okolju in imeti velik zasebni vrt je idilična, hkrati pa, žal, po vsej verjetnosti kontradiktorna vizija. Gostota prebivalstva in potrebe po zazidljivih površinah v mestih zelo hitro izrinejo še tako majhen zasebni vrt, kar je na neki način logično. Bistvena razlika med urbanim in ruralnim je prav v odnosu med pozidanim in…

Nadaljuj z branjem