Zakaj London ne pozna vogalov?

Ko se iz božično-novoletne Ljubljane, ves poln prazničnih pojedin, slaščic, kuhanega vina in šampanjca, vrneš v London, je neizogibno, da ti pred očmi namesto rdečih dvonadstropnih avtobusov in opečnatih vrstnih hiš kdaj ne zaplešejo rezine domače potice. Nič čudnega, saj so ravno angleške vrstne hiše po svoji urbanistični kompoziciji tako blizu narezanemu kolaču: ob cesti…

Nadaljuj z branjem

Vrstne hiše

Ulice britanskih mest so značilno obdane z neskončnim številom vrstnih hiš v neprekinjenih potezah, od bolj revnih pa vse do prestižnih sosesk. Denimo v Londonu se mimogrede znajdeš v razmeroma prijetni soseski socialnih vrstnih hiš, pol ure hoje zatem pa v najbolj prestižni soseski, kjer vrstne hiše dosegajo milijonske vrednosti. Najbolj fascinantni so visoko kakovostni…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Stanovanja z vrtovi 

Živeti v urbanem okolju in imeti velik zasebni vrt je idilična, hkrati pa, žal, po vsej verjetnosti kontradiktorna vizija. Gostota prebivalstva in potrebe po zazidljivih površinah v mestih zelo hitro izrinejo še tako majhen zasebni vrt, kar je na neki način logično. Bistvena razlika med urbanim in ruralnim je prav v odnosu med pozidanim in…

Nadaljuj z branjem

Kako živi predsedniški kandidat

Čeprav je prvi krog predsedniških volitev mimo, si bom z majhno zamudo dovolil kratek komentar predvolilnih soočenj. Dejstvo je, da volilna udeležba pada, zaupanje javnosti v državne inštitucije še bolj. Predvolilna dogajanja so (bila) ena najbolj dolgočasnih v zgodovini slovenske demokracije. Sem pa v tem predvolilnem času naletel na zanimivo arhitekturno referenco. Detajl, ki po…

Nadaljuj z branjem

Gentrifikacija uspela, arhitekt pa …

Kaj pomeni biti resnično predan član kolektiva? Kdaj je pripadnost podjetju ali skupini absolutna? Morda takrat, ko posameznik svojo dobrobit povsem podredi dobrobiti skupnosti. Skrajnost morda zaznamujejo japonski kamikaze iz druge svetovne vojne, v gospodarstvu pa je lahko podoba takšne prizadevnosti ad absurdum, torej onkraj zdravorazumskega nagona po samoohranitvi, uslužbenec, ki mu na pleča naložijo…

Nadaljuj z branjem

Chiaretta Sarfatti: Srečanje z anarhitekturo

(Spet reportaža iz Palazzo Comelli, Benetke) Napisala: Chiaretta Sarfatti Arhitektura: Tinka Prekovič   »Bodimo manj radovedni o ljudeh in bolj radovedni o idejah,« je odgovorila Marie Curie na vprašanje, kdo je bil genialni arhitekt … Vprašanje, v katerem so odzvanjale besede arhitektke o prostoru, ki spominja na temo in štrcanje golobjih kril v Dionizovem ušesu…

Nadaljuj z branjem

Obesite arhitekta!

Samospoštovanje, ki si ga arhitekti včasih kar nehote in po ustaljeni navadi namenjamo, ni vedno v sozvočju s čustvi splošne javnosti. Saj ne, da gojimo iluzije o množicah, ki nam pojejo hvalo. Arhitekt je pač oseba, ki je najbolj podobna uradnemu zastopniku neke novogradnje, saj predstavlja njenega avtorja, odvetnika in ambasadorja obenem. Zato ni presenetljivo,…

Nadaljuj z branjem

Sodelujte v anketi STANOVANJA ZA NOVE GENERACIJE samo še do konca septembra

Zadnje tri mesece je bilo na spletni strani Outsider.si veliko napisanega o stanovanjski problematiki. V seriji člankov smo opozarjali na težave stanovanjske politike v Sloveniji ter prikazali primere dobrih praks, predvsem v tujini. Ker se slovenska stanovanjska politika vse prepočasi in dokaj nerealno odziva na dejanske potrebe prebivalstva, smo se odločili pripraviti anketo »Stanovanja za…

Nadaljuj z branjem

Indigo: Resnica in laž

Indigo: Posebna, časopisna izdaja revije Outsider   Festival Indigo je center Ljubljane v treh septembrskih dneh preplavil s kulturo. Preko različnih umetniških praks, predavanj in debat so ustvarjalci, govorci in obiskovalci festivala lovili še tako izmuzljive resnice in razkrivali laži. V Outsiderju pa smo ob tej priložnosti pripravili posebno številko revije v obliki časopisa. Časopis…

Nadaljuj z branjem

Matej Blenkuš: O prostorski zakonodaji

Z arhitekturo se ukvarjam od leta 1996. Svoje prvo gradbeno dovoljenje sem v sodelovanju s starejšimi kolegi pridobival leta 1998. Takrat smo še imeli lokacijsko dokumentacijo, torej posebno obliko dovoljenja za poseg v prostor, ki je presojalo vplive na okolje, vplive na stranke in skladnost s prostorskim aktom. Tako imenovano »lokacijsko« so izdelovali več ali…

Nadaljuj z branjem

Čudovita novica, ki to ni

Še je čas, da se izognemo tveganju.   Kljub širitvi prestolnice se je na območju med Celovško in Dunajsko cesto ohranilo veliko zeleno območje, kjer se je izoblikovala edinstvena kulturna krajina. Na vodovarstvenem območju, kjer s črpanjem podtalne vodo napajamo vodovodi sistem prestolnice, veljajo strogi regulacijski ukrepi, ki ohranjajo lepoto krajine le korak stran od…

Nadaljuj z branjem

Odstotek za umetnost

Odnos državne politike do kulture in umetnosti v samostojni državi je, kot se zdi, ne glede na spremembe in zamenjave vlad konsistentno površen, destruktiven ali pa ga sploh ni. Na vse to sta v bližnji preteklosti v polemičnih in ostrih izjavah opozorila dva ugledna kulturna delavca, Vinko Möderndorfer in Peter Krečič – na žalost pa…

Nadaljuj z branjem

Prazna stanovanja: idealna naložba?

Prazna stanovanja v novozgrajenih, pogosto nadstandarnih stanovanjskih objektih, so v kriznih letih tako pri nas kot širom po Evropi postala eden najočitnejših anomalij nepremičninskega trga. Po eni strani je seveda šlo za očiten znak, da je nepremičninski trg zasičen in da v luči gospodarske krize preprosto ni več dovolj likvidnih premožnežev, ki bi stanovanja in…

Nadaljuj z branjem

Vrnite nam uro

Anekdota iz začetka stoletja pravi, da je prvi demokratični predsednik vlade Srbije Zoran Djindjić po padcu režima Slobodana Miloševića obiskoval različne kraje po državi. Tako je prišel v neko jagodinsko tovarno, v kateri lepa ura nad vstopnim portalom ni delovala. To dejstvo ga je vznemirilo. Razumel je pomanjkanje kapitala tovarne, surovin, sodobne tehnologije, a ni…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah