Prilika o razglednem stolpu

Kadar pišemo zgodovino neke družbe, se ponavadi omejimo na presenetljivo ozek spekter dejstev. Tradicionalna zgodovina običajno sestoji iz letopisov vladarjev, dinastij, visoke politike, datumov bitk in seznamov zmagovalcev. Ne tako davno so zgodovinarji tem hudo omejenim vsebinam dodali  še gospodarsko in kulturno zgodovino ter zgodovino zasebnega življenja. Sam pa sem mnenja, da bi si morali…

Nadaljuj z branjem

Javni raj

Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…

Nadaljuj z branjem

Narodna galerija bo dobila nova kipa

V preteklih letih je Mestna občina Ljubljana naročila in postavila toliko novih javnih plastik in spomenikov, da je več kot nadoknadila »spomeniški manko« preteklih desetletij. Pravzaprav je bila sprememba tako radikalna, da je spodbudila tudi kritike, ki mestni oblasti očitajo, da gre pri spomeniški inflaciji predvsem za ad hoc okraševanje očiščenega in za turiste prenovljenega…

Nadaljuj z branjem

Finale kočevskega prvenstva v projektiranju

Pred nekaj dnevi je Zbornica za Arhitekturo in Prostor objavila rezultate projektnega enostopenjskega natečaja za zasnovo vrtca v Kočevju. Strokovna komisija je izmed prejetih rešitev izbrala dve najboljši, ki si med seboj delita prvo mesto. To je nekoliko neobičajno, vendar iz drugih razlogov, kot bi morda pomislili najprej. Že v natečajnih pogojih namreč preberemo, da…

Nadaljuj z branjem

Taborišče kot poslovna priložnost?

Nepremičninsko podjetje Quantum je letos v Hamburgu odprlo ambiciozno prenovljen kompleks Stadthöfe (Mesti dvori). Revitalizacija kompleksa, zgrajenega proti koncu devetnajstega stoletja, na približno 100.000 kvadratnih metrih ponuja 88 luksuznih stanovanj, pisarne, hotel, restavracijo, bare, trgovine in teraso na strehi. Precej tipična urbana luksuzna nepremičninska investicija, ki so jo med drugim zasnovali tudi v arhitekturni pisarni…

Nadaljuj z branjem

Stihijska inteligenca

Ljubljanska univerza je del mesta in človek bi mislil, da je njen prostorski razvoj usklajen z razvojnimi smernicami mesta. Pa ni tako. To se kaže pri predvideni selitvi Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za farmacijo (FF) iz centra mesta ob Aškerčevi na predmestno lokacijo ob biotehniško fakulteto. Ta selitev je za mesto stihijska in…

Nadaljuj z branjem

Cenzura in patina

Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…

Nadaljuj z branjem

(Prestrma) Streha za vse

Stanovanjska zadruga Stan in dom na ljubljanskem Viču bo čez nekaj let praznovala stoletnico. Male vile s strmimi strehami, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zrasle v izrazito ubrano celoto, so do danes s prizidki in prezidavami v določeni meri postale predimenzionirane družinske nepremičninske špekulacije – tudi v tem se zgledujejo po nabuhli Rožni…

Nadaljuj z branjem

Kako se podpiše arhitekt?

Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…

Nadaljuj z branjem

Krožišče ali revolucija!

Leta 1923 je Le Corbusier v svet poslal eno tistih puhlic, ki jih imamo arhitekti tako radi, ker opozarjajo na pomembnost našega dela: »Arhitektura ali revolucija,« je oznanil. Komaj nekaj let po Oktobrski revoluciji je izjava pomenila drzno opombo na nevzdržno stanovanjsko stanje večine prebivalstva in na prepričanje porajajočega se prvega svečenika modernizma, da se…

Nadaljuj z branjem

Kranjski bitcoin futurizem

Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…

Nadaljuj z branjem

Velecenjeni egipčanski beg, spoštovani kolega v stroki, že dolgo pokojni gospod arhitekt Anton Laščak!

Pišem vam v tiste daljne kraje, dlje od papirusovih ločij Nilovih delt, mimo zlatega Kaira iz vaših časov, še naprej, v Ozirisova prostranstva. Nihče ne ve, ali lahko to pismo doseže vaš naslov. Kraj, kjer lebdi vaša pokojna duša. Kličem vašega duha, spoštovani arhitekt. Dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem Novogoričanka in…

Nadaljuj z branjem

Vizija 2037

Piše se leto 2018. Osmi marec je in danes bomo v dar dobile rože. V našem okolju in družbenem sloju nam ni treba nikogar več spraševati za dovoljenje, če se želimo  šolati, če želimo imeti lastno premoženje, če ne želimo imeti družine. Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vsako leto vpiše znatno večje število ženskih…

Nadaljuj z branjem

Zakaj London ne pozna vogalov?

Ko se iz božično-novoletne Ljubljane, ves poln prazničnih pojedin, slaščic, kuhanega vina in šampanjca, vrneš v London, je neizogibno, da ti pred očmi namesto rdečih dvonadstropnih avtobusov in opečnatih vrstnih hiš kdaj ne zaplešejo rezine domače potice. Nič čudnega, saj so ravno angleške vrstne hiše po svoji urbanistični kompoziciji tako blizu narezanemu kolaču: ob cesti…

Nadaljuj z branjem