Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

ŽIŽEK ARHITEKTOM

Minuli petek smo lahko slovenski in tuji arhitekti v MAO prisluhnili mislim o arhitekturi v zadnjih letih menda najbolj razvpitega svetovnega filozofa, Slavoja Žižka. Kar seveda ne pomeni, da smo se zaradi arhitekture izognili nekaterim aktualnim stalnicam filozofovih medijskih pojavljanj (kot so v zadnjem času razvpite izjave o Trumpu) niti nekaterim že velikokrat slišanim šalam.…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO VEČ HLADNIH TUŠEV

Pravkar minula državna proslava ob Prešernovem dnevu je postregla s presenečenjem; enkrat za spremembo slavnostni nagovor, ki ga je letos prvič izvedel Vinko Möderndorfer, ni bil le obvezna, obenem pa nekoliko dolgočasna prva točka državne proslave. Möderndorferjev govor je poslušalce razdelil. Na eni strani so bili tisti, ki so bili hvaležni za iskreno in skrbno…

Nadaljuj z branjem

MORILCI, VOHUNI IN DRUGI SOPOTNIKI NA VLAKU

Tesni hodniki, kjer se dva mimoidoča komaj srečata. Šest spečih neznancev na štirih kvadratnih metrih. Eno stranišče za desetine ljudi. Recept za katastrofo ali pribežališče od odtujenosti sodobnega udobnega in individualističnega življenja? Specifična realnost skrajne ekonomizacije prostora na vlaku vzpostavlja posebne pogoje skupnega bivanja, ki so zaradi narave potovanja sicer le začasni, vendar pa včasih…

Nadaljuj z branjem

O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

MAKETE KATASTROF

Lani so Londončani obeležili 350 let od razvpitega požara, ki je leta 1666 uničil skoraj celotno srednjeveško leseno mesto. Na pogorišču se je nato osnoval nov zidan London, ki je v naslednjih stoletjih postal prestolnica največjega imperija, kar jih je videl svet. Skoraj popolno uničenje podobno kot lizbonski potres in cunami leta 1755 in ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO ARHIV NEUSPEŠNIH PROJEKTOV

Leta 1990 je Todd Lockwood v Burlingtonu v zvezni državi Vermont ustanovil knjižnico Brautigan. Poimenoval jo je po ameriškem pisatelju Richardu Brautiganu, navdihnila pa jo je pisateljeva novela »Splavitev: zgodovinska romanca 1966« iz leta 1971. V njej Brautigan opiše izmišljeno knjižnico, katere izključni namen je zbiranje vseh rokopisov, ki zaradi najrazličnejših razlogov nikoli niso bili…

Nadaljuj z branjem

Novi realizem ali nova banalnost?

V preteklih mesecih so se mnoge ljubljanske stoječe gradbene jame spet spremenile v gradbišča. Popolna stagnacija velikih in razvpitih gradbenih projektov, ki so iz prestolnice v kriznih letih ustvarili naluknjano lunarno pokrajino začasnih parkirišč in minimalno zaščitenih špekulativnih brezen, je očitno minila. Krasno, tako zavoljo novih investicij kot tudi zaradi na rob preživetja prignano arhitekturno…

Nadaljuj z branjem

VSTOPNINA ZA TIVOLI?

Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…

Nadaljuj z branjem

ARHITEKT PROLETAREC

Švicarski arhitekt Hannes Meyer je danes najpogosteje omenjan v zvezi s svojim bauhausovskim obdobjem. Med letoma 1928 in 1930 je bil tudi drugi direktor slovite šole za arhitekturo in oblikovanje (za Gropiusom in pred Miesom). Za Bauhaus sta bili to dve burni leti in mnogi nekdanji kolegi so Meyerja pozneje obtoževali, da je šolo s…

Nadaljuj z branjem

PRI TRUMPU DOMA

Novoizvoljeni ameriški predsednik in »slovenski zet« Donald Trump je, kot je zapisalo že nešteto novinarjev, komentatorjev in analitikov, neznanka. Nihče (morda niti on sam) ne zna napovedati prihodnje ameriške notranje in zunanje politike. Ena izmed redkih napovedi, ki jih lahko tvegamo, pa je, da se bo interier Trumpovega prebivališča znatno izboljšal – pod pogojem seveda,…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

UMETNOST KURIRANJA

Hans Ulrich Obrist razmišlja o umetnosti kuriranja. Eden izmed superjunakov mojega otroštva je bil Sergei Diaghilev. Ni bil plesalec. Ni bil koreograf. Ni bil komponist. Ni bil režiser. Ampak je bil, če uporabim izraz, ki mi ga je povedal JG Ballard, povezovalec. Diaghilev je bil ustanovitelj Ballets Russes: združil je Stravinskega skupaj s koreografi, pa s…

Nadaljuj z branjem

OPTIMIZEM PRAZNEGA PODSTAVKA

Trafalgarski trg je na prvi pogled verjetno najbolj imperialistični javni prostor v britanski prestolnici. Bronasti patinirani generali in admirali ustvarjajo okamenelo panoramo davno minule osvajalske preteklosti Britanskega imperija; nad njimi na visokem stebru kraljuje Nelson, ki je svoji državi za dobro stoletje priboril prevlado na svetovnih morjih; stoletje, v katerem je Britanija vladala valovom. Podobne…

Nadaljuj z branjem

Namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju

Napovedana sprememba Zakona o visokem šolstvu, ki odpira prostor predavanjem v tujem jeziku, je domačo javnost razdelila na dva pola: spremembe zakona podpirajo Rektorska konferenca RS ter znanstvena sveta Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo; proti spremembam pa je večina jezikoslovne stroke: Slavistično društvo Slovenije, programski odbor Toporišičevo leto, tu je tudi Peticija za…

Nadaljuj z branjem

DŽAMIJE IN NELAGODJE V ARHITEKTURI, 1. DEL

Če bi kdo pred dvajsetimi leti trdil, da bodo verski objekti politično najbolj kontroverzna arhitekturna naloga prihodnosti, bi se mu verjetno nasmejali. In vendar so se do danes mednarodne razmere tako temeljito spremenile, da je postala oblikovanje muslimanskih verskih objektov vsaj na Zahodu verjetno politično najbolj izpostavljeno arhitekturno vprašanje. Pa pustimo ob strani švicarski referendum…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

MISELNI TRAK NAMESTO TEKOČEGA TRAKU

Mobilnost je bila velika tema v arhitekturi 60. let prejšnjega stoletja. Spomnimo se na študije mobilnih kapsulnih bivališč, pa na mobilno mesto Walking City skupine Archigram ali pa, če izpostavim enega od posebej lepih primerov, projekt Potteries Think Belt, Miselni trak v Potteriesu, arhitekta Cedrica Prica. To je bil arhitekturno urbanistični projekta za spremembo opuščenih…

Nadaljuj z branjem

Prebijanje inercije realnosti

V peti številki revije Outsider smo objavili štiri projekte, ki so zaris štirih arhitekturnih front, ki so jih avtorice in avtorji projektov prepoznali kot tiste, na katerih je z arhitekturo mogoče in treba nekaj narediti, tukaj in zdaj. Gre za izbor projektov, ki so nastali pri predmetu Analiza sodobne arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani kot odgovor na nalogo, ki…

Nadaljuj z branjem

500 LET STAR ALI SODOBEN SPOMENIK?

Ob nedavnem obisku ruskega predsednika v Sloveniji je bila ena izmed točk s programom natrpanega popoldneva otvoritev spomenika ruskim in sovjetskim vojakom, ki so v 1. in 2. svetovni vojni padli na ozemlju današnje Slovenije. Spomenik sestavlja osmerica različno visokih stebrov iz hotaveljskega marmorja, na katerih so pritrjeni kipi ptic – žerjavov v letu. Podobno,…

Nadaljuj z branjem

VSE JE UMETNOST. VSE JE POLITIKA.

AI WEIWEI NA DUNAJU “Vse je umetnost. Vse je politika,« pravi Ai Weiwei (rojen leta 1957 na Kitajskem), eden najbolj priznanih sodobnih umetnikov na svetu. Udejstvuje se kot konceptualni umetnik, ustvarjalec dokumentarcev in aktivist, ki kritično reflektira kitajsko zgodovino, kulturo in politiko, prav tako pa se odziva na družbene realnosti migracij med državami in celinami.…

Nadaljuj z branjem

TURISTIČNI KATEKIZEM

Sv. Peter v vezeh je rimska cerkev v bližini Koloseja. Je ena izmed pomembnih bazilik Večnega mesta, ki zaradi verig, v katere je bil uklenjen sv. Peter, privablja mnoge romarje. Zaradi slavnega Michelangelovega mavzoleja papeža Julija II. pa je vsaj v primerjavi z Berninijevimi in Borrominijevimi baročnimi interierji dokaj skromno svetišče tudi obvezna postojanka umetnostnih…

Nadaljuj z branjem

Umetnost hoje po vodi

Bela, v berlinskem vetru plahutajoča platnena koža na Reichstagu nekaj let po nemški združitvi, preden ga je v sodobni parlament začel obnavljati Norman Foster; oblačenje mostu Pont-Neuf v Parizu; dela bolgarskega umetnika Christa in njegove že nekaj let pokojne žene Jeanne-Claude so se v javni spomin zasidrala kljub temu, da so bila zasnovana kot začasne…

Nadaljuj z branjem

NEANDERTALSKA ARHITEKTURA

Kaj se je zgodilo z neandertalcem? Homo sapiens neandertalensis je bil prvi Evropejec, ki pa je kmalu po prihodu svojega afriškega bratranca pred kakimi 45.000 leti, našega človeškega prednika Homo sapiens sapiens skrivnostno izginil. Vse, kar je za njim ostalo, je poleg skromnih arheoloških najdb nekaj sledi v našem genetskem zapisu, ki kaže, da so…

Nadaljuj z branjem

DRŽAVA IN ARHITEKTURA

Te dni obeležujemo 25-letnico državnosti Republike Slovenije. Osrednje slavje bo danes na Kongresnem trgu v središču Ljubljane; slavje ob razglasitvi državnosti leta 1991 je potekalo na bližnjem Ravnikarjevem Trgu republike, nekdanjemu Trgu revolucije. Že samo ta dva, na prvi pogled povsem objektivna podatka skrivata  v sebi kal vprašanja, ki ga želim postaviti. Okrogle obletnice vedno…

Nadaljuj z branjem

POROČANJE S FRONTE: TOKRAT IZ LJUBLJANE

V preteklih tednih smo na spletni strani Outsider veliko pisali o poročanju s fronte; geslo letošnjega beneškega Arhitekturnega bienala poziva k drugačni, bolj angažirani vlogi arhitektov in o nujnosti dialoga med stroko, politiko in splošno javnostjo pri urejanju vseh družbenih prostorskih zadev. Pa so nas, kot se rado zgodi, med zanosnimi premišljevanji zmotili dogodki na…

Nadaljuj z branjem

BENEŠKI BIENALE 2016: O KATERIH FRONTAH GOVORIMO?

Kot smo že večkrat poročali, letošnji Arhitekturni bienale v Benetkah preveva želja po komunikaciji z ljudmi izven hermetičnega kroga arhitektov. »Najbolj politični Bienale do sedaj« želi postati ne le teoretski in kritični pretres družbene in arhitekturne sodobnosti, ampak tudi izložba praks, ki kažejo, da so spremembe možne tukaj in zdaj. Dokaz, da obstajajo kritične in…

Nadaljuj z branjem

KDO JE MATERI PRIREZAL MEČ?

Postaviti hišo, ki je višja od vseh drugih, od nekdaj pomeni simbolno nadvladovati okolico. Pa ne le simbolno: za učinkovit nadzor je včasih potrebna sila, za uporabo sile pa je nujen prost koridor za nadzorni pogled ali pa kar za topovski strel. Cerkveni zvoniki so simbolna središča svetne oblasti, v času vojne pa tudi dobrodošla…

Nadaljuj z branjem

KAR JE VREDNO KOPIRANJA, JE VREDNO ZAŠČITE

Avtorske pravice v arhitekturi in oblikovanju Arhitekura je ob razpetosti med izraznim in uporabnim kar nekaj časa bila zapostavljeno področje avtorskega prava. Kljub temu da je ZASP področje arhitekture posebej definiral in tudi razmeroma uspešno uredil, v praksi redno prihaja do kršenja avtorskih pravic. Znanje danes postaja najpomembnejša dobrina na trgu in eden izmed temeljev…

Nadaljuj z branjem

ZIGURAT UMETNOSTI

Ne vem točno, kdaj, katero leto je bilo, ne letni čas, bilo pa je jutro, ko sem v prehodu pred knjižnico Otona Župančiča na manjši stojnici s knjigami, ki so jih dali v sezonski odpis, opazil knjižico z naslovom Sinturbanizam Vjenceslava Richterja. Izšla je pred več kot pol stoletja, leta 1964, pri zagrebški založbi Mladost…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah