»TOD – TRANSPORT ORIENTED DEVELOPMENT«, S PREVOZOM URAVNAVAN RAZVOJ

Odkar se je v 20. stoletju kot najbolj priljubljeno prevozno sredstvo razvitega sveta uveljavil osebni avtomobil, je prometna infrastruktura osrednja tema urbanističnega načrtovanja. Natančneje bi lahko rekli, da se v urbanizmu in regionalnem načrtovanju že dolgo vse vrti predvsem okoli infrastrukture, namenjene motornemu prometu, torej cest. Pri tem smo ujeti v začarani krog, ko izboljšane…

Nadaljuj z branjem

NE DA(VI)MO MESTA

V stari beograjski obrečni soseski Savamala je skorajda edina prenovljena stavba brezhibna secesijska palača nekdanje Beograjske zadruge. Obkrožajo jo množica plapolajočih zastav z napisom »Belgrade Waterfront«, ki delujejo kot imperialne oznake na bojnem polju. In to na nek način tudi so – palačo je bleščeče prenovilo in se vanjo vselilo mednarodno podjetje Eagle Hills s…

Nadaljuj z branjem

TUDI MESTNI PLAKAT JE MEDIJ

Ana Kompara je absolventka magistrskega študija arhitekture. Njeno delo je bilo pred kratkim izbrano za najboljši izdelek na natečaju družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki je tokrat opozarjal na problematiko sovražnega govora. Strokovna žirija je Anino rešitev izbrala izmed 111 prispelimi predlogi. Ano smo povabili na pogovor o povezavah med arhitekturo, oblikovanjem in pomenu dobrega vizualnega sporočanja v javnem…

Nadaljuj z branjem

BENEČANKA – BELA ALI RDEČA?

Pretekli teden je v medijih zaokrožila informacija, da bo Benečanka spremenila barvo iz rdeče v belo. Pa ne gre za politično konverzijo kake stare beneške gospe iz levice na desnico, temveč za konservatorsko odločitev, da se fasada poznogotske vogalne stavbe na Tartinijevem trgu v Piranu, ljubkovalno imenovane Benečanka, ob aktualni prenovi iz značilne temno rdeče…

Nadaljuj z branjem

POPOTOVANJE PO 27. APRILU

Pred bralca vržem tezo, da je zanimivost potopisa po navadi obratno sorazmerna z dolžino potovanja, ki ga opisuje. Zato se »V osemdesetih dneh okoli sveta« Julesa Verna vse prehitro reducira le na seznam voznih redov vlakov in ladij, medtem pa je Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža« kljub celo po čitalniških merilih skromnim geografskim dometom…

Nadaljuj z branjem

ZABRISANA ZNAMENJA GRADITELJEV

V časih, ko se poklic arhitekta še ni izoblikoval, so na gradbiščih prevladovale izučene in hierarhično organizirane kamnoseške delavnice, ki so jih le v primeru zares zahtevnih in obsežnih gradbišč (na primer srednjeveških katedral in večjih utrdbenih kompleksov) usmerjali osrednji nadzorniki del – bodoči arhitekti. O delavcih na srednjeveških gradbiščih, torej izučenih mojstrih in njihovih…

Nadaljuj z branjem

URBANA GEOGRAFIJA PRESTIŽA

Ste se kdaj spraševali, zakaj so prestižne mestne četrti evropskih prestolnic, pa tudi drugih večjih mest, presenetljivo pogosto zahodno od centra? Kljub različnim geografskim danostim in zgodovinskemu razvoju posameznih prestolnic so pariške, londonske in berlinske zahodne četrti že vsaj dve stoletji bolj cenjene od vzhodnih. Sicer za višji status teh sosesk obstaja dokaj prepričljiva razlaga:…

Nadaljuj z branjem

UČNA URA O POKROVITELJSTVU V ARHITEKTURI

Soseska socialnih stanovanj Centre Village v kanadskem celinskem mestu Winnipeg je bila zgrajena leta 2010. Projektanti, mlada in prodorna ekipa “5468796 Architecture”, so za varnostno problematično in rasno segregirano sosesko, kjer močno prevladujejo imigranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda, zasnovali sosesko 25 bivalnih enot. Te po velikosti segajo od enosobnih do štirisobnih stanovanj, prav vsa…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: O pravilih igre in pravih arhitektih

V aktualni številki revije Outsider smo objavili poglavje z naslovom »Pravila igre«. Vsebino poglavja smo zasnovali v želji po razumevanju razkoraka med arhitekturno stroko in prakso. Zakaj je Slovenija kljub 200 novim arhitektom letno (približno toliko jih vsako leto z diplomo oz. magisterijem zaključi študij) stihijsko posejana s predimenzioniranimi, barvno neustreznimi stanovanjskimi objekti? V poglavju…

Nadaljuj z branjem

UDOMAČEVANJE ANGLEŠKEGA MODERNIZMA

Britanci o »Kontinentu« vedno govorijo kot o nečem zunanjem in vsaj malce tujem; Evropa se za Otočane začne onkraj Rokavskega preliva, ki je vsaj s kulturnega in družbenega gledišča pogosto obsežnejši od Severnega Atlantika, ki Britanijo deli od Združenih držav. Anglosaksonska kultura bivanja se zato nekomu, ki je vajen srednjeevropske »solidnosti«, pogosto prikazuje kot prepišna…

Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE ZA ČETRT MILIJONA LET

Kadar govorimo o klasičnem ali brezčasnem oblikovanju, imamo po navadi v mislih oblikovanje, ki vrednost in pomen obdrži ne glede na časovne, družbene in politične spremembe. Ustvarjalec predmetom torej podeli obliko, ki je od trenutnih razmer neodvisna in nagovarja nekaj bistvenega in v človeškem bitju nespremenljivega, večnega. Vendar pa tudi ta »večnost« operira s časovnim…

Nadaljuj z branjem

GRADITELJI ZAPOROV

Zapor je med množico arhitekturnih naročil še posebej zanimiva naloga. In seveda skrajno delikatna. Zapor je namreč stavba, kjer naročnik in uporabnik po definiciji nista ista oseba. Še več, sta v skrajno antagonističnem razmerju. Naročnik želi v jetnišnici do popolnosti uveljaviti svojo avtoriteto in nadzor, jetnik pa se želi nadzoru kar najbolj izmakniti. Arhitekt se…

Nadaljuj z branjem

Bela tišina

Vstopim bos. Ker drugače ne smem in si ne drznem. Bela votlina. Svod, ki skoraj neopazno zdrsne v tla. Mejo slutim na mestu, kjer se bela zdi siva. Bela tišina. Dva izreza v belem svodu. Zamejeno nebo. Zamejena drevesa. Onstran življenje, narava trepeta. Tu ni ničesar, se zdi. Sedem na tla. Vidim veter. Bela nit…

Nadaljuj z branjem

ARHIGRAM

Si predstavljate, da bi mesta lahko hodila. Kot velikanska čezoceanka ali gigantski cepelini na nogah bi se premikala po zemeljski obli. Živa mesta, ki se prilagajajo podnebju in okolju. Kot živ organizem, ki se gradi in nadgrajuje. Kot brezhiben infrastrukturni sistem, na katerega se pripenjajo bivalne celice. Raste v neskončnost. Spomnimo se idej arhigramovcev izpred…

Nadaljuj z branjem

PARK ALI PLOMBA?

Ljubljana je nepopolnjeno mesto – o tem smo pred kratkim že pisali. Tudi v časih, ko se je slovenska prestolnica najbolj intenzivno razvijala in gradila, ni niti v centru nikoli povsem popolnila razpoložljivega prostora, ponekod pa ga je z rušenji hiš celo pridobila. Gradbene jame nedavnega recesijskega šoka so le zadnje v vrsti takšnih mestnih…

Nadaljuj z branjem

Živa dela – 2.del

Preberite nadaljevanje besedila Petre Čeferin “Živa dela”, ki je bilo objavljeno v prvi številki revije Outsider (7.5.2015). Partenon Le Corbusiera zanima kot arhitekturno delo. Zanima ga tisto, zaradi česar ta tempelj, zgrajen pred dva tisoč leti, živi tukaj in zdaj kot nekaj za arhitekturo pomembnega. Prav zato, ker nam pove nekaj ključnega o arhitekturi za…

Nadaljuj z branjem

ŽIVA DELA – 1.del

Arhitekturni objekti so, kadar so uspešni, outsiderji. Outsiderji so, ker so transsituacijski in nadčasovni. Pred skoraj sto leti je Le Corbusier napisal knjigo z naslovom K arhitekturi, ki je, kot piše arhitekturni zgodovinar J. L. Cohen, odločilneje vplivala na razmišljanje o arhitekturi moderne dobe kot vsa zgrajena arhitektova dela. Izjemni vpliv, ki ga ima ta…

Nadaljuj z branjem

NASILJE MEST

Ta teden je Ljubljano kot predzadnjo postajo na svoji kratki turneji po državah nekdanje Jugoslavije na povabilo Kud-a Obrat obiskal francoski pisec in arhitekt Leopold Lambert, ki se bolj kot s projektiranjem ukvarja s političnimi in vojaškimi implikacijami arhitekture in arhitektov v sodobnosti. Njegove osrednje teme tako (pričakovano) vključujejo velika urbana središča Bližnjega vzhoda, kot…

Nadaljuj z branjem

TOALETNA GROZA

Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…

Nadaljuj z branjem

PRAVLJIČNI ZIDOVI

V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…

Nadaljuj z branjem

Informacijsko modeliranje zgradb

Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači

Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje  in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…

Nadaljuj z branjem

‘BULLSHIT’ ARHITEKTURA

Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…

Nadaljuj z branjem

Chesterton o arhitekturi

»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem

ČAS V PETI PRESTAVI

Zorana Baković, publicistka Babica Chen je s tržnice vlekla voziček, poln zelenjave in sadja. Pri tem se ji ni nikamor mudilo. Pazila je le, kje stopa, in imela v mislih sinovo opozorilo, da ne sme pasti po stopnicah. Pri šestinosemdesetih letih ti ni treba biti hiter. V hitrem Šanghaju, kjer vsa družina drvi od jutra…

Nadaljuj z branjem

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…

Nadaljuj z branjem

PRESEGANJE MEJA

Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka   Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka   Preseganje meja.  Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah