OBLIKOVANJE ZA ČETRT MILIJONA LET

Kadar govorimo o klasičnem ali brezčasnem oblikovanju, imamo po navadi v mislih oblikovanje, ki vrednost in pomen obdrži ne glede na časovne, družbene in politične spremembe. Ustvarjalec predmetom torej podeli obliko, ki je od trenutnih razmer neodvisna in nagovarja nekaj bistvenega in v človeškem bitju nespremenljivega, večnega. Vendar pa tudi ta »večnost« operira s časovnim…

Nadaljuj z branjem

GRADITELJI ZAPOROV

Zapor je med množico arhitekturnih naročil še posebej zanimiva naloga. In seveda skrajno delikatna. Zapor je namreč stavba, kjer naročnik in uporabnik po definiciji nista ista oseba. Še več, sta v skrajno antagonističnem razmerju. Naročnik želi v jetnišnici do popolnosti uveljaviti svojo avtoriteto in nadzor, jetnik pa se želi nadzoru kar najbolj izmakniti. Arhitekt se…

Nadaljuj z branjem

Bela tišina

Vstopim bos. Ker drugače ne smem in si ne drznem. Bela votlina. Svod, ki skoraj neopazno zdrsne v tla. Mejo slutim na mestu, kjer se bela zdi siva. Bela tišina. Dva izreza v belem svodu. Zamejeno nebo. Zamejena drevesa. Onstran življenje, narava trepeta. Tu ni ničesar, se zdi. Sedem na tla. Vidim veter. Bela nit…

Nadaljuj z branjem

ARHIGRAM

Si predstavljate, da bi mesta lahko hodila. Kot velikanska čezoceanka ali gigantski cepelini na nogah bi se premikala po zemeljski obli. Živa mesta, ki se prilagajajo podnebju in okolju. Kot živ organizem, ki se gradi in nadgrajuje. Kot brezhiben infrastrukturni sistem, na katerega se pripenjajo bivalne celice. Raste v neskončnost. Spomnimo se idej arhigramovcev izpred…

Nadaljuj z branjem

PARK ALI PLOMBA?

Ljubljana je nepopolnjeno mesto – o tem smo pred kratkim že pisali. Tudi v časih, ko se je slovenska prestolnica najbolj intenzivno razvijala in gradila, ni niti v centru nikoli povsem popolnila razpoložljivega prostora, ponekod pa ga je z rušenji hiš celo pridobila. Gradbene jame nedavnega recesijskega šoka so le zadnje v vrsti takšnih mestnih…

Nadaljuj z branjem

Živa dela – 2.del

Preberite nadaljevanje besedila Petre Čeferin “Živa dela”, ki je bilo objavljeno v prvi številki revije Outsider (7.5.2015). Partenon Le Corbusiera zanima kot arhitekturno delo. Zanima ga tisto, zaradi česar ta tempelj, zgrajen pred dva tisoč leti, živi tukaj in zdaj kot nekaj za arhitekturo pomembnega. Prav zato, ker nam pove nekaj ključnega o arhitekturi za…

Nadaljuj z branjem

ŽIVA DELA – 1.del

Arhitekturni objekti so, kadar so uspešni, outsiderji. Outsiderji so, ker so transsituacijski in nadčasovni. Pred skoraj sto leti je Le Corbusier napisal knjigo z naslovom K arhitekturi, ki je, kot piše arhitekturni zgodovinar J. L. Cohen, odločilneje vplivala na razmišljanje o arhitekturi moderne dobe kot vsa zgrajena arhitektova dela. Izjemni vpliv, ki ga ima ta…

Nadaljuj z branjem

NASILJE MEST

Ta teden je Ljubljano kot predzadnjo postajo na svoji kratki turneji po državah nekdanje Jugoslavije na povabilo Kud-a Obrat obiskal francoski pisec in arhitekt Leopold Lambert, ki se bolj kot s projektiranjem ukvarja s političnimi in vojaškimi implikacijami arhitekture in arhitektov v sodobnosti. Njegove osrednje teme tako (pričakovano) vključujejo velika urbana središča Bližnjega vzhoda, kot…

Nadaljuj z branjem

TOALETNA GROZA

Javnih ustanov navadno ne obiskujemo zaradi njihovih toaletnih prostorov; pa vendar so stranišča edini element, ki druži prav vse javnosti namenjene zgradbe. Ko človek zapusti foyer koncertne dvorane, muzejsko razstavno dvorano, letališko čakalnico ali pa le udoben stol lokalnega bara, se znajde v generični sobi, kjer se razlike med ustanovami nenadoma povsem zabrišejo in kjer…

Nadaljuj z branjem

PRAVLJIČNI ZIDOVI

V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…

Nadaljuj z branjem

Informacijsko modeliranje zgradb

Ministrstvo za finance pravkar pripravlja predlog predpisov v skladu z uveljavljanjem evropske direktive na temo javnega naročanja, ki vključuje vpeljavo BIM procesa za vsa javna naročila, tudi v Sloveniji. Članice EU morajo do 18. Aprila 2016 uzakoniti omenjeno direktivo. Na področju gradnje smo vajeni pogostih sprememb zakonodaje. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja je vedno bolj…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači

Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje  in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…

Nadaljuj z branjem

‘BULLSHIT’ ARHITEKTURA

Izhodišče eseja je temeljno vprašanje, kaj arhitektura je. Pri iskanju odgovora sem se vedno znova srečeval z mislijo, da je prave arhitekture pravzaprav zelo malo. Tudi z definicijami je tako. Pevsner naprimer zapiše, da je kolesarnica zgradba, katedrala pa arhitektura in da je skoraj vse kar zapira prostor z namenom, da se vanj vseli človek,…

Nadaljuj z branjem

Chesterton o arhitekturi

»Vsa arhitektura postane po sončnem zahodu dobra arhitektura; morda je arhitektura, podobno kot umetnost ognjemeta, pravzaprav nočna umetnost.« (G. K. Chesterton) Gilbert Keith Chesterton, angleški pesnik, teolog, dramatik, novinar in kritik, je pri nas znan predvsem kot pisatelj odličnih detektivskih zgodb o očetu Brownu, njegov pa je tudi znani roman Mož, ki je bil četrtek.…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem