MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…

Nadaljuj z branjem

PRESEGANJE MEJA

Preseganje meja je lahko osvobajajoče in izpolnjujoče. To je bistvo umetnosti – preseganje prostorskih, kulturnih in izraznih meja. Enid Wolf, umetnostna zgodovinarka   Mala gesta lahko pomeni veliko spremembo. Mia Papaefthimiou, arhitektka, kuratorka   Preseganje meja.  Neprestano učenje in soočanje z neznanimi situacijami. Običajno naprezanje v določeni kulturi. Različni problemi, ki jih v različnih jezikih…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

Urbana regeneracija mestnega jedra z uvajanjem začasne rabe prostora – 4.del

Z moduli začasne rabe interpretiramo idejo fleksibilnih tlorisov, pripravljenih na vselitev. S tem omogočimo hitro menjavanje rab glede na potrebe in uspešnost, prav tako pa nizke stroške uporabnikov modulov znotraj zgodovinskega ustroja starega mesta. Uporabnik poskrbi za specializirano opremo in prodajni material. Z uvajanjanjem modulov se tlorisi poenotijo, postanejo fleksibilni, sanitarni modul pa služi kot…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

Poti moderne – Adolf Loos vs. Joseph Hoffmann

Razstava Poti moderne, ki je bila na ogled to zimo v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum fűr Angewandte Kunst), nekdanjem Cesarsko-kraljevem avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, predstavlja vpogled v arhitekturno in oblikovalsko produkcijo prejšnjih treh stoletij, spreminjanje družbenih sistemov in njihov vpliv na arhitekturo in oblikovanje. Od rahljanja temeljev hierarhično urejene Evrope, preko…

Nadaljuj z branjem

Nadzor najemniškega trga stanovanj

Nov zakon v prestolnici Nemčije prepoveduje najemodajalcem zaračunavati najemnino višjo od 10% nad lokalnim povprečjem. Berlin je postal prvo mesto v Nemčiji, v katerem je začela veljati zakonodaja, ki nadzoruje najemniški trg stanovanj.  S tem želijo upočasniti najhitrejšo rast cen najemnin v Evropi. Od 1. junija 2015 dalje  je najemodajalcem v prestolnici Nemčije onemogočeno povečanje…

Nadaljuj z branjem

Prostori manj koristni kot prazni ne morejo biti

Nacionalni stanovanjski program, ki smo ga predstavili pred kratkim, je odličen primer ‘top-down’ strategije nacionalnega prostorskega načrtovanja. Tokrat pa razglabljamo o tem, kako ‘bottom-up’ akterji že dolgo aktivno spreminjajo našo prostorsko vsakdanjost in kako– s pomočjo medsebojnega povezovanja in vključevanja šriše javnosti – postajajo vse pomembnejši faktor pri postopnem spreminjanju ne le socialne, kulturne in…

Nadaljuj z branjem

NACIONALNI STANOVANJSKI PROGRAM ZA OBDOBJE MED 2015 IN 2025

Pripravila: Alja Košir Na prvi pogled je osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa, ki je bil do 25. marca v javni obravnavi, samo še eden izmed političnih dokumentov: paše v isti koš s strankarskimi programi, predvolilnimi obljubami in kolacijskimi pogodbami; poln visokoletečih ciljev, ki pa so že v svojem bistvu neuresničljivi. NSP namreč obljublja veliko, mehanizmi za…

Nadaljuj z branjem