Javni raj

Sredi Ljubljane se skriva divji kos narave. Česa tako lepega in zelenega nima vsako mesto. Ljubljana je pač »najlepše mesto na svetu« in ima naziv Zelena prestolnica. Ta košček narave, ki je tako poseben in lep, je strogo zaščiten. Le redko kdo ve zanj, čeprav se mimo vsak dan vozijo tisoči. Tam ne boste srečali množice turistov,…

Nadaljuj z branjem

Hiše za milijon evrov/142 bitcoinov

Medtem ko večina prebivalstva te države z nelagodjem spremlja rast cen nepremičnin, nekaterim redkim ni težko zapraviti milijon evrov ali več (137 BTC[1]) za novo nepremičnino. Teh kupcev ne zadovolji sedemdeset kvadratnih metrov trosobnega stanovanja, starega petdeset let, nekje v ljubljanskem Štepanjskem naselju, s parkirnim (ne)mestom pred blokom. Prav tako ni prav nič zanimiva nova…

Nadaljuj z branjem

Prenova stanovanjske soseske Planina

Sprehod skozi stanovanjsko sosesko Planina v Kranju ni nič posebnega; stanovanjski bloki iz sedemdesetih in osemdesetih let, šole, vrtci, balinišče, živilska trgovina, pošta, tripleks garažne hiše – standardna stanovanjska soseska iz druge polovice 20. stoletja, dom 16.000 prebivalcev Kranja. Na prvi pogled se zdi Planina urejena soseska, kjer ni zažganih smetnjakov, razbitih vhodnih vrat, preparkiranih…

Nadaljuj z branjem

Galerija “R – Space”

Kaj je galerija? Je prostor, kjer je na ogled umetnost? Je bela brezlastnostna brezdražljajskost, kjer je glavnina fokusa usmerjena v ogledovanje, občudovanje in konzumiranje umetnosti v njeni najbolj neokrnjeni obliki? Bela kocka, kjer nihče ne moti posvečenega toka, ki se vzpostavi med umetnikom, umetnino in obiskovalcem? Kaj je galerija? Je prostor, kjer umetnost biva, neodvisen…

Nadaljuj z branjem

Nova ljubljanska železniška postaja bo večja od dunajske!

Zadnje čase prihajajo v javnost novice, da se bo projekt potniškega centra Ljubljana z železniško in avtobusno postajo vendarle nadaljeval. Obljubljajo velik sodoben potniški center z veliko železniško postajo, avtobusno postajo, hotelom, nakupovalnim centrom in še drugim, vendar je po več kot desetletju težko verjeti vsem obljubam.   Pravzaprav se je vsa zgodba o ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

Ko so trgi, ulice, parki in igrišča več kot le zunanja ureditev

Če bi pozorno pogledali urbani prostor okrog nas, bi opazili, da je slovenski urbanizem izjemno reguliran, tog in je kot nekakšen proizvod birokratskega ustroja. Dozdeva se, da se je ustalilo mnenje, da je pravi način urejanja prostora pisanje suhoparnih birokratskih pravil, ki naj bi nekako magično zagotovila realizacijo naših urbanih idealov in trajnostnih teženj. Sistem se…

Nadaljuj z branjem

Skupnostni eksperiment

Ko govorimo o eksperimentih, običajno najprej pomislimo na znanost. Z eksperimentom preverimo teoretična dognanja, odkrijemo nova dejstva ali preverimo že poznana dejstva. Včasih pa se eksperiment zgodi tudi v arhitekturi. Takšni eksperimenti so bolj pogosti, kadar arhitekt gradi zase. Zelo redki pa so pri večjih projektih. Konec koncev je gradnja povezana z visokimi investicijskimi sredstvi.…

Nadaljuj z branjem

En avto za vse

Pred kratkim je arhitekt Peter Prinčič na tej spletni strani delil izkušnjo trolastništva enega avtomobila, ki je pritegnila veliko zanimanja. Poteza je občudovanja vredna. Predvsem tudi zato, ker je za njeno delovanje potrebno medsebojno zaupanje in spoštovanje. Z nekaj premisleka in pravno formalnih rešitev, bi ta ideja lahko postala zanimiv poslovni model. Na Dunaju (in…

Nadaljuj z branjem

Gole hiše

Naj bo socialno stanovanje arhitekturno zasnovano enako kot tisto za na trg in naj ga ločuje le režim dostopnosti, najema oziroma ugodnega nakupa? Ali pa bi moralo biti socialno stanovanje služiti samo kot prehodna in zato pravzaprav asketska, minimalna bivalna enota, ki bi stanovalce spodbujala k proaktivnemu iskanju boljšega ekonomskega statusa? So minimalne, asketske bivalne…

Nadaljuj z branjem

Umetnost ali vandalizem

Kultura grafitov se je začela po smrti znamenitega Charlija Parkerja leta 1955. Kmalu po njegovi smrti so se po Filadelfiji razširili napisi »Bird lives« v spomin na velikega saksofonista. Njegov vzdevek je bil namreč Yardbird oziroma Bird. Iz Filadelfije so se kmalu razširili v New York. Najprej po zidovih, kmalu na vagone pozemne železnice. Do konca…

Nadaljuj z branjem

O mariborski blagovnici KVIK

Foto: Ivan Dvoršak, digitalna reprodukcija diapozitiva, 1975-85, iz zbirke Umetnostne galerije Maribor Kako so o legendarni mariborski blagovnici KVIK v 70-ih letih pisali sodobniki? Kako so v Mariboru poskušali nagovoriti kupce in kaj lahko na primeru KVIK ugotovimo o potrošniških navadah v Socialistični republiki Sloveniji? Ob razstavi Slovenija in neuvrščeni pop piše Jure Kirbiš, kustos…

Nadaljuj z branjem