Nova ljubljanska železniška postaja bo večja od dunajske!

Zadnje čase prihajajo v javnost novice, da se bo projekt potniškega centra Ljubljana z železniško in avtobusno postajo vendarle nadaljeval. Obljubljajo velik sodoben potniški center z veliko železniško postajo, avtobusno postajo, hotelom, nakupovalnim centrom in še drugim, vendar je po več kot desetletju težko verjeti vsem obljubam.   Pravzaprav se je vsa zgodba o ljubljanski…

Nadaljuj z branjem

Ko so trgi, ulice, parki in igrišča več kot le zunanja ureditev

Če bi pozorno pogledali urbani prostor okrog nas, bi opazili, da je slovenski urbanizem izjemno reguliran, tog in je kot nekakšen proizvod birokratskega ustroja. Dozdeva se, da se je ustalilo mnenje, da je pravi način urejanja prostora pisanje suhoparnih birokratskih pravil, ki naj bi nekako magično zagotovila realizacijo naših urbanih idealov in trajnostnih teženj. Sistem se…

Nadaljuj z branjem

Skupnostni eksperiment

Ko govorimo o eksperimentih, običajno najprej pomislimo na znanost. Z eksperimentom preverimo teoretična dognanja, odkrijemo nova dejstva ali preverimo že poznana dejstva. Včasih pa se eksperiment zgodi tudi v arhitekturi. Takšni eksperimenti so bolj pogosti, kadar arhitekt gradi zase. Zelo redki pa so pri večjih projektih. Konec koncev je gradnja povezana z visokimi investicijskimi sredstvi.…

Nadaljuj z branjem

En avto za vse

Pred kratkim je arhitekt Peter Prinčič na tej spletni strani delil izkušnjo trolastništva enega avtomobila, ki je pritegnila veliko zanimanja. Poteza je občudovanja vredna. Predvsem tudi zato, ker je za njeno delovanje potrebno medsebojno zaupanje in spoštovanje. Z nekaj premisleka in pravno formalnih rešitev, bi ta ideja lahko postala zanimiv poslovni model. Na Dunaju (in…

Nadaljuj z branjem

Gole hiše

Naj bo socialno stanovanje arhitekturno zasnovano enako kot tisto za na trg in naj ga ločuje le režim dostopnosti, najema oziroma ugodnega nakupa? Ali pa bi moralo biti socialno stanovanje služiti samo kot prehodna in zato pravzaprav asketska, minimalna bivalna enota, ki bi stanovalce spodbujala k proaktivnemu iskanju boljšega ekonomskega statusa? So minimalne, asketske bivalne…

Nadaljuj z branjem

Umetnost ali vandalizem

Kultura grafitov se je začela po smrti znamenitega Charlija Parkerja leta 1955. Kmalu po njegovi smrti so se po Filadelfiji razširili napisi »Bird lives« v spomin na velikega saksofonista. Njegov vzdevek je bil namreč Yardbird oziroma Bird. Iz Filadelfije so se kmalu razširili v New York. Najprej po zidovih, kmalu na vagone pozemne železnice. Do konca…

Nadaljuj z branjem

O mariborski blagovnici KVIK

Foto: Ivan Dvoršak, digitalna reprodukcija diapozitiva, 1975-85, iz zbirke Umetnostne galerije Maribor Kako so o legendarni mariborski blagovnici KVIK v 70-ih letih pisali sodobniki? Kako so v Mariboru poskušali nagovoriti kupce in kaj lahko na primeru KVIK ugotovimo o potrošniških navadah v Socialistični republiki Sloveniji? Ob razstavi Slovenija in neuvrščeni pop piše Jure Kirbiš, kustos…

Nadaljuj z branjem

MISELNI TRAK NAMESTO TEKOČEGA TRAKU

Mobilnost je bila velika tema v arhitekturi 60. let prejšnjega stoletja. Spomnimo se na študije mobilnih kapsulnih bivališč, pa na mobilno mesto Walking City skupine Archigram ali pa, če izpostavim enega od posebej lepih primerov, projekt Potteries Think Belt, Miselni trak v Potteriesu, arhitekta Cedrica Prica. To je bil arhitekturno urbanistični projekta za spremembo opuščenih…

Nadaljuj z branjem

STANOVANJE ZA KATARINO IN IGORJA

Gradbeni boom v socialistični dobi je v mestih bivših jugoslovanskih republik pustil neizbrisljiv pečat. Poleg velikih urbanističnih zasnov novih sosesk – v večini povzetih po le Corbusierjevem modelu Ville Radieuse ter nadgrajenimi s kvalitetnimi in razčlenjenimi javnimi prostori – je razvoj tehnologije v naš prostor vnesel tudi napredne materiale in tehnologije gradnje, zaradi katerih so…

Nadaljuj z branjem

MESTO KNJIGE

V Novo Gorico prihaja Mesto Knjige – prvi pravi urbani knjižni festival, namenjen vsem knjigoljubcem, knjižnim moljem, radovednežem, ljubiteljem pisane besede in vseh ostalih, ki vas zanimajo aktualne teme in bi radi o njih tudi razpravljali. Svoje mesto boste našli tudi tisti, ki iščete sprostitev ob kvalitetni glasbeni ponudbi. Zamisel Mesta Knjige temelji na tem, da misleči,…

Nadaljuj z branjem

TUDI MESTNI PLAKAT JE MEDIJ

Ana Kompara je absolventka magistrskega študija arhitekture. Njeno delo je bilo pred kratkim izbrano za najboljši izdelek na natečaju družbeno odgovornega projekta Plaktivat, ki je tokrat opozarjal na problematiko sovražnega govora. Strokovna žirija je Anino rešitev izbrala izmed 111 prispelimi predlogi. Ano smo povabili na pogovor o povezavah med arhitekturo, oblikovanjem in pomenu dobrega vizualnega sporočanja v javnem…

Nadaljuj z branjem

Razstava: ZOOM! Arhitektura in mesto v slikah 

V dunajskem arhitekturnem centru AzW v Muzejski četrti je na ogled razstava »Zoom! Arhitektura in mesto v sliki«, sprva razstavljena v arhitekturnem muzeju v Münchnu (slo.: Monakovo). Zbrana fotografska in video dela trinajstih sodobnih fotografov z različnih koncev sveta prikazujejo povezave med arhitekturo in družbo. Fotografije prikazujejo spremembe, ki zaradi družbenoekonomske realnosti nastajajo v sodobnih mestnih…

Nadaljuj z branjem

TILEN SEPIČ, OBLIKOVALEC

Naslovnico 5. številke revije Outsider, posvečeno temi Lokalno – globalno – originalno, krasi svetilo Eclipse slovenskega oblikovalca Tilna Sepiča. Svetilo je nastalo lokalno – v domačem studiu, na podlagi eksperimentiranja s svetlobo. Kmalu pa je preseglo meje Slovenije in navdušuje po vsej Evropi. Največ se jih proda v Belgiji. Tilna smo povabili, naj na kratko komentira delo…

Nadaljuj z branjem

BEOGRAD ALI PRESEŽEK ZGODOVINE

Ko razmišljamo o evropskih zgodovinskih mestih, si po navadi predstavljamo slikovite, s kamnom tlakovane uličice italijanskega mesteca, nad katerim se visoko pne vitek campanille. Morda nam je bliže z mogočnim srednjeveškim gradom zaščitena srednjeevropska trgovska naselbina, kjer na glavnem trgu pred mestno hišo uživamo v srkanju hladnega piva. Vendar pa zgodovina v majhnih odmerkih deluje…

Nadaljuj z branjem

TRGOVINA MIU MIU V TOKIU

Na čelu 50-članske ekipe, ki je projektirala projekt načrtovanja in izgradnje trgovine Miu Miu v Tokiu, je bila mlada slovenska arhitektka Iva Smrke Kröger, vodja projektov v švicarskem biroju Herzog & de Meuron. “V zadnjih treh letih sem zaradi posla z letalom prepotovala 380.000 kilometrov; razdalja, enaka poti do lune. Ciljev je bilo več, ampak bolj kot katero koli…

Nadaljuj z branjem

URBANA GEOGRAFIJA PRESTIŽA

Ste se kdaj spraševali, zakaj so prestižne mestne četrti evropskih prestolnic, pa tudi drugih večjih mest, presenetljivo pogosto zahodno od centra? Kljub različnim geografskim danostim in zgodovinskemu razvoju posameznih prestolnic so pariške, londonske in berlinske zahodne četrti že vsaj dve stoletji bolj cenjene od vzhodnih. Sicer za višji status teh sosesk obstaja dokaj prepričljiva razlaga:…

Nadaljuj z branjem

DOMA V LJUBLJANI

V ponedeljek 25. Januarja ob osmih zvečer bo v Galeriji DESSA na Židovski stezi v Ljubljani otvoritev razstave Doma v Ljubljani – 100 let ljubljanskih stanovanj avtorjev Martine Malešič, Anje Planišček in Klemna Ploštajnerja v produkciji zavoda Trajekt. Razstava bo predstavila tipične ljubljanske domove obdobij od potresa 1895 do 1. svetovne vojne, med obema vojnama,…

Nadaljuj z branjem

Zmaga na Europanu 13

Slovenska ekipa arhitektov in krajinskih arhitektov zmagala na natečaju Europan na Dunaju z natečajnim predlogom Publicquartier. “Strokovna komisija je soglasno izbrala jasno in drzno zamisel razvojne strategije in jo opredelila kot zelo zanimivo in napredno.” (izvleček iz poročila komisije)   V petek, 3. decembra 2015, so skrbniki Europan Europe 13 objavili rezultate najpomembnejšega natečaja za…

Nadaljuj z branjem

ZAMUJENE PRILOŽNOSTI ALI LJUBLJANSKI RAZVOJNI PREBOJ? DELAVNICA MOŽNIH PRIHODNOSTI STOŽIC

»Ob Ljubljanski severni obvoznici se na 120.000 m2 razprostira največje ljubljansko propadlo gradbišče, nikoli dokončan spomenik pogoltnim predkriznim ekonomskim apetitom.« Lahko pa začnemo tudi drugače: »Med Stadionom in Dvorano Stožice se je v preteklih sedmih letih razlezla urbana krajina, preplet pokritih in odkritih prostorov, dvoran in atrijev, ki bi lahko nudili zavetišče in platformo pestri…

Nadaljuj z branjem

Zanikrna stanovanja

URBANI EKSPERIMENT V MÜNCHNU Angleški pridevnik ‘shabby’ bi v slovenščino najlažje prevedli kot ‘zanikrn’. Dvojno zanikrna stanovanja so torej tista, ki so do 13. oktobra opozarjala na nevzdržne cene nepremičnin v bavarski prestolnici. München se je v zadnjih letih namreč znašel na lestvici desetih najdražjih mest v Evropi. Povprečen prebivalec nameni več kot polovico svoje…

Nadaljuj z branjem

PARK ALI PLOMBA?

Ljubljana je nepopolnjeno mesto – o tem smo pred kratkim že pisali. Tudi v časih, ko se je slovenska prestolnica najbolj intenzivno razvijala in gradila, ni niti v centru nikoli povsem popolnila razpoložljivega prostora, ponekod pa ga je z rušenji hiš celo pridobila. Gradbene jame nedavnega recesijskega šoka so le zadnje v vrsti takšnih mestnih…

Nadaljuj z branjem

EMONIKA POD ZEMLJO

Verjetno največje izmed stoječih gradbišč, ki so v zadnjem desetletju zaznamovala Ljubljano, je predviden kompleks osrednje ljubljanske železniške postaje in poslovnih prostorov Emonika v samem srcu prestolnice. Prejšnji teden objavljena novica o sodbi Arbitražnega sodišča na Dunaju nakazuje možnost vrnitve na izhodiščne pogoje projekta. Zaradi neizpolnjenih zavez glavnega komercialnega investitorja TriGranit iz zdaj že razvpite…

Nadaljuj z branjem

ZMENEK NA SLEPO

V četrtek, 24. Septembra, se je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odvil »Blind Date«, torej zmenek na slepo, na katerega je prišlo kar nekaj arhitektov in umetnikov, ki pa s(m)o na nek način izviseli – prišlo namreč ni kaj dosti predstavnikov »splošne javnosti«, za katero bi morda bil tokratni pogovor v okviru mednarodne platforme…

Nadaljuj z branjem

DUNAJSKI KARNEVAL

Sprehod skozi največji dunajski park ponuja prav posebno izkušnjo. Mešanici javnih zelenih površin in vrvežu zabaviščnega parka Prater se je nedavno pridružil konglomerat intelektualne ekonomsko-poslovne elite. Z izgradnjo novega univerzitetnega kampusa (Campus WU) Ekonomske univerze na Dunaju, z ustanovitvijo novega pomembnega izobraževalnega centra ne samo v mestu, temveč tudi na svetu, se je začel jasen…

Nadaljuj z branjem

Arhitektura za mobilnost

Koncept: Arhitektura za mobilnost je tista, ki presega meje in povezuje dve prej nepovezani točki zemeljskega površja (pa tudi prostore zunaj Zemljine atmosfere) oziroma ponuja zatočišče potujočim. Koolhaas pa jo je definiral kot »generično«, saj je v svoji zasnovi enaka po celem svetu. Generičnost je v tem smislu kakovost saj skozi jasno in prepoznavno strukturo…

Nadaljuj z branjem

Mobilni dogodek

Koncept: Mobilni dogodek je manj arhitektura, kot je začasna instalacija. Dogodek, ki so ga podrobno raziskovali situacionisti z Guyem Debordom na čelu, je srž vsake urbanosti. Gre za spontano srečanje naključnih mimoidočih, ki se za trenutek združijo, ustvarijo nekaj edinstvenega in neponovljivega ter nadaljujejo svoje urbano romanje. Arhitekturnost potujočega dogodka je moč videti v začasnih…

Nadaljuj z branjem

Napredek in odpor

V Ljubljani je končana prenova Slovenske ceste. Avtomobilisti si mislijo, da so po nepotrebnem omejeni, pešci so zmedeni. Ob statistiki, da je v Ljubljani še vedno največji delež dnevnih migracij opravljenih z osebnimi avtomobili (63%, vir:MOL), lahko sklepamo, da se večina prebivalcev počuti prikrajšane. In ker so po novem ti avtomobilisti prisiljeni izstopiti iz avta in…

Nadaljuj z branjem

Navigacija po objavah