Slovenka v italijanskih čevljih na japonskem gradbišču

Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…

Nadaljuj z branjem

O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

Samo Ačko: Krutost brezizhodnosti

Otter, izkušeni in priljubljeni pohodnik ameriške transverzale Continental Divide (CDT), je skrivnostno izginil. Njegova podoba nas spremlja že vse od začetka poti od mehiške do kanadske meje. Vodne postaje, informativne table, moteli in oglasne deske informacijskih pisarn so polni pozivov, naj se čim prej oglasi zaskrbljenim svojcem. Njegov nasmejani obraz je najbolj znan portret med…

Nadaljuj z branjem

Manj oblikovanja, več o oblikovanju. Se splača.

Napisal: Jernej Stritar Včasih se sprašujem, kaj pravzaprav počnem, kdo sem in ali opravljam delo, za katerega so me izurili drugi oziroma sem se sam. Ujeti tempo današnjega časa pomeni, da smo interdisciplinarni in smo vse prevečkrat brez izbire potisnjeni v »multitasking«. Posledično na dnevni ravni delujemo površinsko, poenostavljamo in svoje naloge velikokrat jemljemo za…

Nadaljuj z branjem

Potopljena Evropa

Na Mediteranu čas teče počasneje. Ali pa je minut in ur na obalah Sredozemlja preprosto več. Ni mi še uspelo, da bi si ta nadnaravni pojav docela pojasnil, a verjamem, da morje upočasnjuje ljudi, njihove korake in misli. Tudi na Mediteranu se, mislim si, mnogim mudi, a je njihovo hitenje neopazno s prostim, kontinentalnim očesom.…

Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE KONTEKSTA

V dobi, ko smo venomer obkroženi z informacijami, se nam zdi, da sploh ne potrebujemo nikogar, da bi nam karkoli razložil oziroma povedal. Popolna dostopnost informacij nam ustvarja vtis, da vse vemo, saj lahko cel svet nosimo v žepu. Šol sploh ne potrebujemo, saj si lahko vse, kar želimo, enostavno pogledamo na youtubu ne da…

Nadaljuj z branjem

Bojana Kunst: UMETNIKI NA POTI

V zadnjih dveh desetletjih po Evropi nenehno potuje mnogo plesalcev in scenskih umetnikov, producentov, kuratorjev in direktorjev festivalov. Potuje od rezidence do rezidence, od koprodukcijske hiše do koprodukcijske hiše, od festivala do festivala. Manifestacije sodobne scenske umetnosti so večinoma mednarodne; kulturna izmenjava, medkulturno sodelovanje in mobilnost umetnikov pa so ključni pojmi, brez katerih se ni…

Nadaljuj z branjem

STAVČNA ANALIZA ZA ARHITEKTE

Jure in Simona sta od 2007 do 2010 skupaj vodila Gledališče Glej. V času svojega vodenja sta največji poudarek dajala prav izobraževanju, saj sta v sklopu različnih programov v okviru gledališča glej iniicirala vrsto delavnic in tudi kontinuirano izobraževanje (Šola ustvarjalne kritike, Preglejeve delavnice …) Simona: Jaz bi začela z Einsteinom, ali pa ga vsaj…

Nadaljuj z branjem

PREMIKAM SE, TOREJ SEM

Od nekdaj mi je najhuje vsakič, ko me kdo vpraša, od kod sem. Kako naj mu odgovorim? Rojena v Beogradu, s hrvaškim potnim listom, pišem za slovenske časopise, dve tretjini življenja sem prebila na Kitajskem, moje stalno prebivališče je v Avstriji … »Z avtoceste sem,« bi se glasil najbolj točen odgovor. Sem državljanka letališč in…

Nadaljuj z branjem

Fabiani in jaz

V tretji številki revije Outsider (oktober 2015) smo objavili kratko monografijo Maksa Fabianija ob 150-letnici njegovega rojstva. V njej je tudi trilogija sodobnih refleksij dela velikega arhitekta izpod peres Dimitrija Waltritscha, Edvarda Blažka in Boštjana Vuge. Slednjo objavljamo v nadaljevanju.   Fabiani in jaz Napisal: Boštjan Vuga Maks Fabiani je arhitekt in urbanist območja, ki…

Nadaljuj z branjem

O merilih v umetnosti

Se kdaj vprašate, kdo postavlja merila v umetnosti? Ali si jih morda postavljamo sami? In zakaj nam je pravzaprav nek umetniški izdelek všeč in pri srcu, spet drugi pa nas odbije in se nam zdi nezanimiv?  Kdo zares lahko izmeri vrednost umetniškega dela? Pred kratkim sem bila kot članica igralskega filmskega in tv sindikata povabljena,…

Nadaljuj z branjem

PAMET NA PAMET

Ko je moj najmlajši sin Lolo iz Pekinga, kjer je bil rojen in kjer je odrastel do šestnajstega leta, vstopil v zagrebško 18-to gimnazijo, je prvo enico dobil iz hrvaškega jezika. Ne zato, ker ga ni znal. Zato, ker ni razumel, kaj poskušajo s temi čudnimi besedami doseči. ‘Nisem se naučil pesmi na pamet.’ Mi…

Nadaljuj z branjem

NEMOGOČA PRIHODNOST

Napisal: Filip Drnovšek Zorko biolog in filozof znanosti, Velika Britanija Pred nekaj tedni smo končno dočakali brez dvoma najpomembnejši dan desetletja: 21. oktober 2015 – datum, do katerega potuje Marty McFly v drugem delu filma Back to the Future. Svet je ponorel. Guardian je začel z liveblogom že po avstralskem času; na Leicester Squaru je…

Nadaljuj z branjem

PROSTI PRETOK VZHODNIH EVROPEJCEV

Zdaj smo resnično pri izvoru vseh narodnih travm: ni ga področja, ki ga ne bi pokvarili ti prekleti vzhodni Evropejci. Pred kratkim se je moja angleška prijateljica pozanimala, ali za življenje v Londonu potrebujem vizo. Najprej sem pomislil, da ne ve, da je Slovenija članica EU. Toda hitro se je izkazalo še bolj zanimivo dejstvo:…

Nadaljuj z branjem

MAX FABIANI & DRUŽINA MUCK

Petra Mucka,  ki se Maxa Fabianija še dobro spominja, smo prosili, naj svoje spomine povzame v zapisu za 3. številko Outsiderja. Peter Muck je prapranečak Maxa Fabianija. V naši širši družini je vrsta posebnežev pa tudi pomembnih oseb. Med slednje se seveda na visoko mesto uvršča Max Fabiani, ki smo ga vedno klicali le stric…

Nadaljuj z branjem

POOR IS NOT COOL

Prvi nasveti, ki sem jih dobil na Japonskem, so bili od profesorja, ki nas je gostil na univerzi v Osaki: ”Dve stvari sta tabu na Japonskem. Prvo so brezdomci in drugo so jakuze. O teh stvareh naj se ne bi razpravljalo.” In tudi nisem, vse do konca ponovoletnih praznikov 2014, ko sem bil povabljen na…

Nadaljuj z branjem

CENA VESTI

Ko smo konec osemdesetih, zaradi Markovićeve reforme jugoslovanskega dinarja, pogosto hodili na poceni nakupe v sosednjo Avstrijo, se mi je posebej vtisnil v spomin način prodaje dnevnega časopisa: vreče s časopisi so bile pritrjene na stebre javne razsvetljeve in nad njimi majhna škatlica z režo, kamor si vstavil kovanec (takrat nekaj šilingov, danes kak evro)…

Nadaljuj z branjem

TUHTANJE PO ZAMEJSKO

 Manjša inventura zdomca za tipkovnico. Misli z druge strani meje. Soočen z manjšo inventuro se sprašujem, koliko se je v zadnjih šestih letih, odkar živim in delam v Londonu, spremenil moj pogled na Slovenijo? Kaj mi o razlikah med zdajšnjim delovnim okoljem in domačim prostorom govorijo izkušnje? Kje se kažejo priložnosti in pomanjkljivosti na obeh…

Nadaljuj z branjem

Gradišnikova ordinacija

Zakaj si avtor, sicer pisatelj in prevajalec, s svojimi klient(kam)i zgolj e-dopisuje in kako da je lahko ta unikatna oblika svetovanja uspešna Moja ordinacija je virtualna, ker bi mi redne seanse v živo preveč zajedale v moje siceršnje književniško delo. Poleg tega sem povečini na tujem. Ta oblika svetovanja sumljivo diši po »Dragi Heleni«, a…

Nadaljuj z branjem

Naval na šport, naval na arhitekturo

Slovenci smo zelo športen narod. Uspehi naših smučarjev, rokometašic, odbojkarjev, skakalcev, padalcev, tenisačev, tudi namiznih, nogometašev, futsalašev, kolesarjev, motoristov, avtomobilistov, biatloncev, triatloncev, basketašov, itd., so včasih edine pozitivne novice, ki jih slovenski mediji servirajo svojim gledalcem, bralcem in poslušalcem. Statistika o doseženih olimpijskih kolajnah na prebivalca nas vsakič uvrsti v svetovni vrh (majhnost nam vsaj…

Nadaljuj z branjem

DRUŽENJE PO SLOVENSKO

Vsaka država ima svoje značilnosti, a nekatere včasih opaziš šele, ko jih v tujini ni nikjer na spregled. Zame je to, malce presenetljivo, način, kako se Slovenci družimo, navezujemo in ohranjamo stike s prijatelji in znanci, ter pomembnost, ki jim jo pripisujemo. V primerjavi z Ameriko, kjer trenutno živim, smo pri nas precej bolj konkretni.…

Nadaljuj z branjem