Kranjski bitcoin futurizem

Danes je za nekatere futurističen in vizionarski dan, za druge pa praznik norosti. Sredi kranjskega krožišča se bo namreč ob treh popoldne utelesil nov spomenik: spomenik bitcoinu. Pozabimo na debate in nesoglasja okrog Spomenika žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani, pozabimo tudi na obtožbe, da si je Mladinska knjiga pod pretvezo slavljenja Borisa…

Nadaljuj z branjem

Lepe gore in doline je ustvaril bog, kulturo pa ustvarjamo mi

Dramatičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, Simona Semenič, se v letu 2018 pridružuje Outsiderjevim kolumnistom. Njene kolumne boste lahko brali v tiskanih edicijah revije Outsider. Za uvod pa objavljamo presunljiv govor iz prireditve ob kulturnem prazniku v Ajdovščini.   Dober večer. Najprej bi se rada zahvalila, da ste me kot slavnostno govornico povabili na to prireditev.…

Nadaljuj z branjem

Maruša Bradač: Plan(et) B

Nikoli bolj kot po zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike se nisem spraševala o planu B. Ostati v državi A ali pobegniti v državo B? Toda takoj se pojavi še večje vprašanje. Kateri je plan(et) B? Njihov (ker moj že ni) predsednik namreč očitno hoče uničiti naš plan(et) A, pa ne samo z izstopom iz pariškega…

Nadaljuj z branjem

Dijana Matković: O odnehanju

Ko sem odhajala proti domu, bil je topel poletni večer, ob kakršnih se spoznanja v zavest tihotapijo počasi, tako počasi, da jih ne moreš zaustaviti z obrambnimi mehanizmi, ko sem hodila po ulicah Ljubljane skozi Argentinski park proti Nami, kjer sem sedla na bus, takrat je mojo zavest počasi naselila misel, ki si je polagoma…

Nadaljuj z branjem

Nejc Pohar: Mesta kot filmi, filmi kot mesta

Človek od velikih mest kmalu in zlahka postane odvisen. Vanje zaradi narave svojega dela v zadnjih letih potujem relativno pogosto, verjetno brez njih ne bi preživel. Velika mesta so injekcije hitrosti, šarmantnosti, duha, drznosti, predrznosti, nevarnosti, milosti in lepote. Čeprav si tudi metropole postajajo vedno bolj podobne, morda bi lahko to nastajajočo istost pripisali globalizaciji…

Nadaljuj z branjem

Nina Kožar: Čudežna dieta za dolgo in srečno življenje

Pred časom sem na spletni strani medijske hiše The New York Times brala članek o prebivalcih grškega otoka Ikarija, ki živijo nenavadno dolgo. Pri osemdesetih letih imajo še dokaj aktivno spolno življenje, pri devetdesetih počasi umirijo strasti in se raje posvetijo svojim vrtovom, čebelnjakom in penzionom, v katerih sprejemajo turiste. Znanstveniki z vsega sveta jih…

Nadaljuj z branjem

Čisto nova ljubljanska ruševina

Vse ljubitelje zapuščenih prostorov in propadajočih ruševin je v Ljubljani pred kratkim navdušila tiskovna konferenca, na kateri so oznanili gradnjo povsem nove ruševine. Nova impozantna propadajoča struktura bo merila celih 32.000 kvadratnih metrov. Mar se je moda angleških aristokratskih parkov, kjer so si premožneži nekdaj postavljali nove ruševine, ker tiste prave in avtentične niso bile…

Nadaljuj z branjem

Iva Smrke Kröger: Slovenka v italijanskih čevljih na japonskem gradbišču

Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…

Nadaljuj z branjem

Samo Ačko: Krutost brezizhodnosti

Otter, izkušeni in priljubljeni pohodnik ameriške transverzale Continental Divide (CDT), je skrivnostno izginil. Njegova podoba nas spremlja že vse od začetka poti od mehiške do kanadske meje. Vodne postaje, informativne table, moteli in oglasne deske informacijskih pisarn so polni pozivov, naj se čim prej oglasi zaskrbljenim svojcem. Njegov nasmejani obraz je najbolj znan portret med…

Nadaljuj z branjem

Jernej Stritar: Manj oblikovanja, več o oblikovanju. Se splača.

Včasih se sprašujem, kaj pravzaprav počnem, kdo sem in ali opravljam delo, za katerega so me izurili drugi oziroma sem se sam. Ujeti tempo današnjega časa pomeni, da smo interdisciplinarni in smo vse prevečkrat brez izbire potisnjeni v »multitasking«. Posledično na dnevni ravni delujemo površinsko, poenostavljamo in svoje naloge velikokrat jemljemo za lahkotnejše, kot v…

Nadaljuj z branjem