Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Pogovor o Plečniku: Dr. Damjan Prelovšek

Dr. Damjan Prelovšek je posvetil svoje življenje raziskovanju Plečnika in njegovih del. Je vnuk inž. Matka Prelovška, direktorja gradbenega urada mesta Ljubljana v času, ko je Plečnik gradil svojo Ljubljano. Med drugim je prezidal in opremil tudi vilo na Poljanah, kjer Damjan Prelovšek živi. Poleg raziskovalnega dela, številnih člankov, publikacij in monografij je sistematično zbiral…

Nadaljuj z branjem

Rešiti Plečnika pred njegovimi častilci

Več kot pol stoletja je že, kar je Theodor W. Adorno opozoril, da je treba Beethovna rešiti pred njegovimi lastnimi častilci. Pri tem seveda ni imel v mislih zanikanja skladateljeve veličine, kvečjemu obratno: skrb, da je intenzivno prisvajanje in interpretiranje umetnikovega lika in dela pogosto v neposrednem nasprotju z osnovno umetniško resnico Beethovnovih mojstrovin. Kako…

Nadaljuj z branjem

O čem govorimo, ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani

Je Plečnikova Ljubljana konzervativno mesto ali dinamično mesto razvoja in rasti? Se Plečnikova Ljubljana obrača k preteklosti ali v prihodnost? Ko govorimo o Plečnikovi Ljubljani, pogosto gledamo samo na stebre in timpanone, ki jih je zgradil. Pogosto nas forma zavede. Zato velja, da je Plečnikova Ljubljana celostna umetnina ekscentričnega arhitekta, ki je skušal prenesti model…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

POGLED V ODPRTO OBZORJE, TO JE MOJ NAJLJUBŠI POGLED

Pogovor z arhitektko Marušo Zorec Zmernost. Disciplina. Spoštovanje. Kontekst. Globoka vera v arhitekturo. Lirika in toplina, ki prihajata iz njene na videz zadržane pojave. Ko spregovori, ima kaj povedati. Blizu ji je arhitektura šestdesetih in sedemdesetih let, še posebej Oton Jugovec. Pri svojem delu združuje nekatere principe tistega časa z lastno občutljivostjo do zgodovinskih izpovedi…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIKOVA KATARZA

Dunaj je vstop v dvajseto stoletje zaznamovalo obdobje progresivnih idej, svobodni upor znanemu in stremenje k ustvarjanju nevidenega. Z razcvetom gradbeništva ob dokončanju nove Ringstrasse, je monumentalna arhitektura različnih pompoznih slogov snovala blok elitistov, s tem pa tudi blok vedno glasnejših kritikov. Dunaj je z ustanovitvijo Dunajske secesije, kjer so se različni umetniki zavzemali za novo radikalno…

Nadaljuj z branjem

KJER ČAS POSTANE PROSTOR

V petek, 4. septembra, bo v Cankarjevem domu v okviru Festivala Ljubljana ansambel bolgarske Nacionalne opere in baleta iz Sofije prvič pri nas izvedel glasbeno dramo Richarda Wagnerja Tristan in Izolda. Umetnost Richarda Wagnerja je za nekatere karikatura neskončno dolgih germanskih oper, kjer mastodontsko dolžino predstave nadkrili le neutrudno kričanje glavnih junakov po metodi »karkoli…

Nadaljuj z branjem