Laški topol. Populus nigra »Italica«. Pokončen in skoraj geometrično pravilen. Tako zelo, da ga je še Plečnik, kljub krhkosti vej, mnogokrat uporabil v svojih zasaditvah. Tako en ob drugem zakrivajo fasado Šentjakobske cerkve in se v krajših nizih vijejo ob Ljubljanici: za Slovensko filharmonijo in dalje ob Tromostovju ter naprej ob Mesarskem mostu. Še pred gradnjo mosta so topoli mašili luknjo in jo zapolnjevali ter tako ohranjali niz Plečnikovih arkad na osrednji ljubljanski tržnici. »Začasne topole« so ob gradnji mostu, zanimivo, ohranili. In še drugi so: v loku rastejo na Trgu Francoske revolucije in eden ob Ilirskem stebru, pred Križankami. A gotovo najbolj izstopa tisti, ki so ga pred nekaj leti zasadili na vrhu Novega trga, blizu NUKa. Spomnim se, da se je ob zadnjem katastrofalnem žledolomu poklonil do tal in tako postal najpriljubljenejša foto atrakcija Ljubljančanov in turistov.

V ospredje postavljen edini vegetacijski element s svojo vertikalo dviga pogled mimoidočega v nebo. Lahko bi rekli, da je trg s topolom sodobna interpretacija klaustrskega vrta, ki z vertikalo vzpostavlja povezavo tostranstva z onstranstvom. Izmik drevesa iz osi ter njegova osamitev poudarjata moč, ter ohranjata pogled proti NUKu.

Drevo je v zadnjih treh letih zelo hitro zraslo. Prav to je tudi ena od poglavitnih lastnosti družine Salicaceae, vrbovk, sploh roda Populus, topolov, ki so ene prvih grmovnih in drevesnih vrst, ki naselijo gradbišča, nasipe, obrečni prostor, zaraščajoče travnike … To pomeni, da so odlične pionirske in sukcesijske vrste. Nekatere sorte so tudi samonikle in lahko rastejo v izredno zahtevnih ter neugodnih pogojih. So odlična sanacijska vrsta, saj izboljšujejo kakovost tal.

Črni ali laški topol ima vitko deblo z vejami, ki rastejo navpično navzgor tik ob njem. Listopadno drevo lahko hitro zraste tudi do 35 metrov, kar je enako 10-nadstropni stavbi. Prej kot v mestih je laške topole mogoče videti na podeželskem obcestnem prostoru in v predmestjih, kjer se kot drevoredna drevesa vijejo ob cestah in lepšajo kulturno krajino, sploh jeseni, ko njihovi skoraj trikotni listi porumenijo.

Rastlinski deli topola vsebujejo mnoge učinkovine, kot so: salicin, populin, eterično olje, čreslovine, flavonski glikozidi … Črni topol ima zato zdravilne lastnosti, ki se jih v ljudskem zdravilstvu uporablja za obolenja kože pri revmatičnih obolenjih, saj neposredno vpliva na kožo in sluznice. Podobno kot pri vrbi, mlade še nerazvite popke nabiramo zgodaj spomladi in jih posušimo.

Kot zeleni steber je laški topol  zelo priljubljen soliter, označevalec v prostoru ali pa v linijah tvori velike zelene zaslone. Meni je všeč. Razumem Plečnika.

Marko Klemen, junij 2017

Foto: Ana Žnidaršič

 

Celoletna naročnina

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja