Za znamko ročno izdelanih mil stoji Anže Frantar, sicer avtor bloga Ulični stil, kjer deli fotografije zanimivo oblečenih ljudi doma in po svetu ter piše o modi in tehnologiji. Za izdelavo mil se je odločil zaradi lastnih težav s s suho in občutljivo kožo, po naključju pa se družina njegove partnerke Janje Videc (slovenske modne oblikovalke, op.) ukvarja s kozjerejo in izdeluje sirarske izdelke. Najprej je raziskal domači trg in ugotovil, da izdelka, kot ga načrtuje, še ni moč nikjer kupiti. Vedel je, da so izdelki ročne in lokalne izdelave vredni več, pomembna pa je tudi izpiljena estetika. Po mesecih preizkušanja je nastala paleta štirih različnih mil, ki služijo različnim namenom, vsem pa je skupna glavna sestavina – kozje mleko. Tako je nastala znamka Dvainštirideset.
Milo pa je treba tudi kam odložiti. Anže se je tako lotil tudi ročne izdelave lesenih podstavkov. Pri spoznavanju dela z lesom pa ga je zaneslo tudi v eksperimentiranje z drugimi materiali – betonom in železom. Ponudbo Dvainštirideset namerava postopoma razširiti in ponuditi več različnih izdelkov in preizkusiti ideje, ki se mu kopičijo v skicirki.

Zagovarja premik fokusa od “kako prodati čim več”, v “kako ustvariti čim bolj kvalitetne izdelke”.

Anžetova ročno narejena mila lahko kupite v spletni trgovini Outsider.

Ideja in izdelava mil je tvoja, pri grafični podobi pa je pomagala Janja Videc. Kako se usklajujeta?
Za znamko Dvainštirideset stojim sam. Pri finaliziranju grafične podobe, pa mi je na pomoč priskočila partnerka. Delujeva namreč tako, da drug drugemu pomagava in se dopolnjujeva na določenih področjih, ona pri znamki Dvainštirideset in jaz pri znamki Janja Videc.

Vse pogosteje opažam, da moški malo bolje skrbijo zase. Od kod izvira ideja za milo iz tako izbranih sestavin?
Skok v kozmetiko je bil deloma povsem naključen. Mila, tako kot večina projektov, ki jih razvijam, izhajajo iz mojih potreb. Na tem mestu predvsem zaradi občutljive in izsušene kože. Dodaten dejavnik pri nastanku palete mil je tudi ta, da se Janjini starši ukvarjajo s kozjerejo in sirarstvom, kozje mleko pa je že več tisočletij znano kot zelo blagodejno.

Nam lahko razkriješ kakšne skrivnosti bodo še prišle iz delavnice Dvainštirideset?
Tako kot pri milih, je tudi zgodba s podstavki osnovana na osebni izkušnji. Naravna mila (velja za večino ročno izdelanih naravnih mil) moramo namreč po uporabi primerno osušiti, česar pa večina podstavkov ne omogoča, saj voda v njih zastaja. Oblikovalska rešitev pri podstavku, ki sem ga razvil, omogoča sušenje mila v čim krajšem času, posledično pa se s tem prepreči tudi topljenje mil. Znamka Dvainštirideset mi služi kot platforma za raziskovanje lastne kreativnosti. Po kozmetiki me je razvoj popeljal k lesu, od tu dalje pa k betonu in železu. To so materiali, ki me navdihujejo pri oblikovanju in skozi katere se izražam. Družina izdelkov pod znamko Dvainštirideset se bo tako v prihodnosti tudi širila, a v skladu z načeli vitkega podjetništva. Vsak medij skozi katerega se izražam želim namreč pred tem dodobra spoznati, preučiti njegov potencial in šibke točke, da se lahko začetna vizija preslika v karseda najboljšo končno sliko.

Kako se sploh lotiti mila? Kako si prišel od ideje do končnega produkta?
Za naravna mila iz kozjega mleka je bilo v fazi snovanja izdelkov nujno pripraviti tudi vso dokumentacijo za priglasitev kozmetičnega izdelka. Tu je obvezna pomoč kemika. Za delo na dnevni ravni pa gre potem, ko so postavljeni temelji za povsem ustaljen proizvodnji postopek. Pri izdelavi lesenih podstavkov za mila sem se moral obrniti na mizarja, ki mi je z računalniško vodenim strojem v les vrezal vdolbine, preostalega ročnega dela izdelave pa sem se lotil sam. Delo z lesom mi pomeni nekakšno meditacijo, med katero se pogosto pojavljajo ideje o novih možnostih za razvoj izdelkov. Te ideje se kopičijo v skicirki in se pilijo do te mere, da nastopi čas za izdelavo prototipa. Skozi prototipiranje nato odkrijem morebitne napake ali posebnosti medija/materiala s katerim ustvarjam, na katere pred tem nisem pomislil in tako poskrbim da končni izdelek odraža prvotno idejo.

Pri izbiri materialov in sestavin si izbirčen.
Vedno izhajam iz sebe oziroma iz svoje okolice. Vprašam se: ali bi določen izdelek želel uporabljati tudi sam. V čim večji meri se trudim tudi za to, da pri svojem delu uporabljam lokalne vire, tako pri kozmetiki kot pri lesu.

Sklepam, da so ti tvoje izpiljene veščine upravljanja s socialnimi omrežji prišle prav tudi pri tej znamki?
Cilj komunikacije na Instagramu in Facebooku je privabiti ljudi, ki cenijo naravno, ročno izdelano kozmetiko in jim je ob tem pomembno tudi to, da je ta estetsko privlačna. Primarni fokus so v tem trenutku ženske in moški z občutljivo kožo, ki prisegajo na naravno kozmetiko.

Ali se ti zdi, da slovenski uporabniki in kupci cenijo unikatne in ročno izdelane izdelke? Je bila ideja o ročno izdelanih milih sprejeta dobro?
Slovenski kupci se iz leta v leto bolj zanimajo za lokalno in ročno izdelane izdelke, medtem ko jim pomemben faktor pri nakupnih odločitvah predstavlja tudi samo oblikovanje in ne le zgolj sestavine. Ker mila iz kozjega mleka Dvainštirideset zadostujejo obema faktorjema, jih je trg dobro sprejel.

Sam predstavljaš moškega 21. stoletja: poslovno uspešen, skrbno oblečen in skrbi zase. Kakšno sporočilo imaš za moške, ki se jim zdi vsaka skrb za samega sebe odveč?

Opažam, da se v zadnjih dveh letih vedno bolj umikam od konstantne prisotnosti na družbenih omrežjih, saj ta pogosto jemljejo fokus tistemu, kar je najbolj pomembno. Grajenju pristnih medčloveških odnosov. Ko si privoščim odklop si baterije polnim z izražanjem lastne ustvarjalnosti.
Verjamem, da je spoštljiv odnos do sebe, svojega telesa in uma osnova za vse ostalo v našem življenju. Skrb zase mi ne pomeni le to, da v praksi poskrbiš za svoje telo, na to kar je vidno navzven, temveč tudi to, da si vzameš čas zase. Se posvetiš svojim notranjim željam. Zame je to ustvarjanje pod znamko Dvainštirideset, za nekoga drugega pa to pomeni popolnoma nekaj drugega.

 

Si pri lansiranju znamke naletel na birokratske težave? Se ti zdi da je naša država naklonjena malim podjetnikom, novim znamkam in poslovnim idejam?

Izziv pri lansiranju znamke je bilo spoznavanje vseh zakonskih določitev, ki urejajo področje kozmetike. Na tem mestu sem pogrešal preglednejši oziroma bolj enostaven seznam vseh pogojev, ki jim moraš kot podjetnik zadostovati. Hkrati pa bi si želel, da bi kot skupnost našli način, ki bi mladim podjetnikom omogočil lažji začetek poslovanja, brez nenehne skrbi glede plačila obveznih prispevkov za samozaposlene. Tako, da bi se lahko osredotočili le in predvsem na ustvarjanje in razvoj svoje poslovne ideje.

“Število dvainštirideset naj bi bilo, kot nam je skozi zgodbe Douglasa Adamsa znano v popularni kulturi odgovor na vse – odgovor na vprašanje o vesolju, življenju in sploh vsem. Že stari Egipčani so univerzalni kozmični red zaobjeli skozi 42 principov boginje Maat, ki predstavlja vesoljni red, resnico in pravico.” –  Anže Frantar


“Znamka Dvainštirideset mi služi kot platforma za raziskovanje lastne kreativnosti. Po kozmetiki me je razvoj popeljal k lesu, od tu dalje pa k betonu in železu. To so materiali, ki me navdihujejo pri oblikovanju in skozi katere se izražam. Družina izdelkov pod znamko Dvainštirideset se bo tako v prihodnosti tudi širila, a v skladu z načeli vitkega podjetništva. Vsak medij skozi katerega se izražam želim namreč pred tem dodobra spoznati, preučiti njegov potencial in šibke točke, da se lahko začetna vizija preslika v kar se da najboljšo končno sliko.” – Anže Frantar

 

Celoletna naročnina

Avtor fotografij: Anže Frantar

Pripravila: Nuša Zupanc, abs. arh.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja