Slovenija je raj za ekološko ozaveščene potnike, na to smo zelo ponosni, enako pa je tudi z Ljubljano, slovensko prestolnico. Ljubljana je mesto z “zeleno” dušo in visoko stopnjo okoljske zavesti. Do današnjega dne je uspelo ohraniti svoj “zeleni” značaj. Ljubljana ima naziv “Evropska zelena prestolnica 2016” in je ena od najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Lansko leto (2017) se je že tretje leto uvrstilo na seznam top 100 trajnostnih destinacij po vsem svetu.

Naravni krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je največji (509 hektarjev) in najlepši park, ki se razteza v samo središče mesta. Leta 1984 je bil krajinski park zaščiten in prijavljen kot narodni spomenik in označen s simbolom varstva in ohranjanja narave. Območje je pokrito z naravnimi gozdovi in je dom številnih vrst, ki so pomembne za ohranjanje narave in se pojavljajo na IUCN rdečem seznamu ogroženih vrst.

Med zaščitene živalske vrste spada hrošč rogač (Lucanus cervus), največji hrošč v Evropi, zaščiten po Direktivi o habitatih, ki živi na starejših, mrtvih hrastovih drevesih na robu krajinskega parka. S stalnim izginjanjem starih dreves v evropskih gozdovih, parkih in vrtovih spadajo hrošči rogači med ogrožene vrste. Mesto Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer je še vedno veliko starih debelih dreves.

 


PREJŠNJE STANJE OBRAVNAVANEGA PODROČJA

Mnogo let je bila vhodna točka v naravni krajinski park degradirana in že več let nezakonito odlagališče odpadkov, kjer so tudi prebivalci imeli nezakonito parkirišče. Na licu mesta so se tri hrastova drevesa posušila zaradi bolezni in onesnaženosti zraka. Zaradi neprimerne površine oziroma naklona in odtekanja deževnice so bila tla blatna in neuporabna za obiskovalce, tako kot stare obrabljene lesene klopi.

 


CILJ INTERVENCIJE

Na pobudo mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, odseka za urejanje zelenih površin in čiščenje javnih površin je bila razvita izobraževalna informacijska točka. Naloga je bila zaupana oblikovalcu lesa Dejanu Pfeiferju, ki se je podviga lotil s posebnim žarom in ljubeznijo do lesa, ki jo razvija v svojem Studiu Drevo. S tem projektom se je dopolnima vsebina krajinskega parka in poudarila naravna dediščina mestnega gozda.

Vstopna točka v park je oblikovana v majhni gozdni pokrajini, opremljena in konceptualno zasnovana kot učilnica na prostem. Namen ureditve mikro-lokacije na vhodu v naravni park je zagotoviti življenjski prostor zaščitenega hrošča rogača. Poleg tega je bil eden od ciljev preprečiti nezakonito parkiranje. Obnova blatnih površin z ustreznim naklonom in drenaža je bila izvedena z ustreznimi naravnimi materiali in z namestitvijo nove reciklirane urbane opreme.

 


OPIS PROJEKTA

Po odrezu treh hrastov na višini približno 8 do 10 metrov, ki so se posušili se je les recikliral na licu mesta z oblikovanjem in izvedbo klopi. Edinstvena urbana oprema klopi je izdelana v petih dolžinah od 2 do 5 metrov, ki so dvignjene nad zemljo, da bi podaljšali njihovo življenjsko dobo.

Naravne klopi z mehkimi in valovitimi površinami sedaj obiskovalce vabijo, da se ustavijo in počivajo ter prisluhnejo petjem ptic. Območje nezakonitega odlaganja je bilo očiščeno, teren se je uredil z naklonom tal in dodajanjem zemlje in gramoza, odtekanje deževnice pa je bilo ustrezno urejeno z kanali za odvodnjavanje. Lesni odpadki so bili reciklirani in območje je prekrito z lesnimi sekanci.

V sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije so bila pripravljena zanimiva dejstva o življenjskem ciklu hrošča. Predstavitev je v obliki ilustracije angleškega umetnika Carim Nahaboo, ki je lasersko graviran na okroglo kovinsko ploščo in pritrjen na deblo hloda. Projekt vključuje tudi informacijsko in uporabniku prijazno interpretacijo pomembnih letnic v življenju hrastov.

Na najobsežnejšem hrastovem hlodu, dvignjenem od tal, so pomembni mejniki na letnicah drevesa s posebnim pomenom v zgodovini Tivolskega parka, našega mesta in države.

Glavni element informacijske točke je kip hrošča, izdelan iz recikliranega hrastovega lesa in recikliranega starega železa. To je izjemen dosežek z dimenzijami 1,7 metra v dolžino in približno 70 kilogramov teže, pritrjen na eno od posušenih dreves.

Celoten projekt je bil uspešno sodelovanje med naročnikom (Mestna občina Ljubljana), oblikovalcem in izvajalcem (Studio DREVO), Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom RS za varstvo narave. Informacijska točka HROŠČ ROGAČ je prva od načrtovanih izobraževalnih točk v Naravnem krajinskem parku, ki bo obiskovalce obveščala o različnih varovanih vrstah in njihov pomen za okolje.

 

Besedilo: Dejan Pfeifer

 

 

Lokacija:
KRAJINSKI NARAVNI PARK TIVOLI, ROŽNIK in ŠIŠENSKI HRIB,
Ljubljana, Slovenija

Realizacija:
2017

Velikost:
782 m2

Naročnik:
Mestna občina Ljubljana
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet
Odsek za urejanje zelenih površin in čiščenje javnih površin

Oblikovanje in izvedba:
Studio DREVO_arhitektura/oblikovanje

Sodelovanje z:
Gozdarskim inštitutom Slovenije Zavodom RS za varstvo narave

Fotografije:
arhiv Studio DREVO, Branko Čeak, Miha Krivic

Kontakt:
Studio DREVO arhitektura in oblikovanje, Dejan Pfeifer_oblikovalec, Ljubljana, Slovenia
www.studiodrevo.com, info@studiodrevo.si
00386 41 271144

 

 

 

Ena misel na “Informacijska točka hrošč rogač

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja