Inside out v Ljubljani: AristoCat

od • junij 2, 2017 • Inside outKomentarji (0)713

Dnevna soba v stanovanju petega nadstropja je opremljena z okusom srednjeevropskega izobraženca in meščana, kakršnih v Ljubljani, v tem mestu, kjer imajo monopol nad (ne)okusom predvsem kmetje, ki so v tranziciji na hitro obogateti, ne najdeš prav dosti – dolge knjižne police svetovnih klasikov literatutre, filozofije in zgodovine, črn, v žamet odet freudovski kavč in na njem nekaj živopisanih blazin, pozlačen izrezljan pladenj s kozarci, postavljen na prosojno kocko, udoben fotelj z lesenimi ročaji, nekaj mrtve narave v podobi tepiha iz kravje kože, bela delovna miza s pogledom na Ljubljanico.

Sobota popoldne je in če odštejemo dve ali tri osebe, ki so zaspale zaradi prevelikega odmerka Tekočine, je kakih dvajset ljudi, ki sedijo po sobi, božajo onemogle po laseh, se objemajo ali pač plešejo na prostoren, razprt tehno, že od petka budnih.

V trebuhu se mi znova pričenja kopičiti nekaj zaljubljenosti podobnega, le da bolj neusmerjenega in to nekaj mi že hip kasneje kot novoletni ognjemet huškne v glavo, od tam pa preplavi in sprosti celo telo. Od ugodja zapredem kot mladič, nagneten v puhasto mehkobo in priklopljen na sesek. Misli so kratke in prihajajo brez priklicevanja – nenadoma vstanem, se odpravim k delovni mizi, ki vibrira pod zvočniki, umaknem dva visoka kupa knjig in se usedem po turško. Od tu imam dober razgled na dogajanje, od tu sem pozitivno nabito jedrce, ki utripa s prostorom.

Fanta v sivem puloverju, ki poplesuje najbliže, prosim za kozarec vode. Ko ga prinese, nekaj reče osebi, ki po turško sedi na mizi, ampak te osebe trenutno ni. »Jaz sem hišna mačka,« mu rečem. »Lahko me pobožaš bo hrbtu.« Zasmeje se in me poboža – ko si mačka, je vse bolj preprosto.

»Hej,« zakličem proti gostitelju, ki sedi na tleh napol priprtih oči, ob tem pa v naročju pestuje glavo mladega filozofa.

»Sem lahko teden dni tvoja hišna mačka?«

Ne sliši me.

Malce še posedim v toplem zibanju, potem se postavim na vse štiri, usločim hrbet in pretegnem ude, nato v dolgem, elegantem skoku pristanem sredi poplesujočih teles.

 

Napisala: Dijana Matković

Ilustracija: Milanka Fabjančič

 

Naroči revijo

Sorodne vsebine

Komentarji