Outsider 03

7.00

jesen 2015

IZOBRAŽEVANJE

196 strani

Oznaka:

Opis

Načrtovali smo številko, posvečeno široki temi izobraževanje, a nastala je vsebina, ki govori o radovednosti in igri. Poudarki iz vsebine:

Stavčna analiza za arhitekte (Pogovarjala sta se: Simona Semenič in Jure Novak): izobrazba je tisto, kar nekomu ostane, ko pozabi vse, kar se je naučil v šoli.

Arhitektura za izobraževanje (Miloš Kosec): Pregled ključnih zgodovinskih izobraževalnih inštitucij od Platonove Akademije v Atenah do Ksevta.

Alenka Korenjak in Zala Velkavrh o igri kot učenju za življenje, o žebljih, kladivih, blatnih lužah, pločnikih, o urbanem prostoru in o nespektakularnem v mestu. O tem, zakaj sta tudi buška na kolenu in voda v škornju lahko koristni.

Tinka Prekovič je naredila manifest za granjo sodobnih šol – za prostore spodbude! Pogovarjala se je z avtorji najboljše slovenske arhitekture za izobraževanje.

Pogovor z arhitektko Marušo Zorec. Zmernost. Disciplina. Spoštovanje. Kontekst. Globoka vera v arhitekturo. Lirika in toplina, ki prihajata iz njene na videz zadržane pojave. Ko spregovori, ima kaj povedati.

Intervju s Pritzkerjevo nagrajenko Kayuzo Sejimo: Arhitektura lahko spodbuja srečanja med ljudmi, sodelovanje, izmenjavo substanc. Komunikacijo. To je moj cilj. Upam le, da komunikacija ni konfliktna.

Pedagoška karizma Juhanija Pallasme: »Namesto, da bi poskušal učiti arhitekturo ali oblikovanje, poskušam učiti kako postati arhitekt: kako razumeti svet, kako misliti in kako delati z radovednostjo in ponižnostjo.« (Besedilo: Aleš Vodopivec)

Herman Hertzberger: Arhitekt mora imeti dobre oči. Oči, ki opazijo čudeže v okolju.

MANJ O OBLIKOVANJU, VEČ OBLIKOVANJA, Jernej Stritar
SVET UMETNOSTI, Simona Žvanut
TIPOGRAFIJA SE NEŽNO PLAZI V ZAVEST, Domen Fras, Tipo Brda
DAVID IN GOLJAT, Tomaž Bešter
OBLIKOVANJE KONTEKSTA, Blaž Kosovel

Kristina Rutar: Iskanje novih možnosti umetniškega ustvarjanja v keramiki in grafiki. (Napisala: Slavojka Akrapovič)

10 kolumnistov.

“Če sem se iz vseh svojih preteklih izkušenj, šolanj in
nezgod kaj zares naučila, je to predvsem zavedanje, da ne
bom nikoli ničesar zares znala, ampak da bom najverjetneje
znala ravno dovolj, da bo nekako šlo.” Alenka Kraigher, igralka in režiserka, New York

Rezultati razpisa: Humanitarna Arhitektura. Pomoč beguncem v Sloveniji.

Ob dunajski otvoritvi razstave posvečene 150 letnici rojstva Maksa Fabianija smo pripravili poseben sklop o velikemu arhitektu.

Boris Podrecca: Fabianijeva zadnja velika zgradba na Dunaju, hiša Palmers (1912), predstavlja končno točko njegovega baroccus fabianensis in razvija enega najbolj silnih arhitekturnih dialogov v mestnem središču Dunaja.

O vplivu Fabianija na sodobno arhitekturno ustvarjanje: Boštjan Vuga, Dimitri Waltritsch in Edvard Blažko.

 

Urednica: Nina Granda

Izvršni urednik: Matevž Granda

Uredniški odbor: Petra Čeferin, Tinka B. Prekovič, Miloš Kosec, Maša Ogrin, Alja Košir