Outsider #15

7.00

jesen 2018

DEDIŠČINA

196 strani

Opis

Na skoraj 200 straneh pišemo o Dediščini. Mala monografija pa je posvečena zabavnemu fiasku slovenske umetnostne zgodovine, mitu o največjem slovenskem baročnem arhitektu, Gregorju Mačku. Eno temeljnih vprašanj, ki si jih diskretno zastavljamo skozi vso vsebino je, koliko je razumevanje dediščine v zdajšnjem trenutku odvisno od naših konstrukcij, prirejanj in afinitet? Spomini so rahli in trhli, podvrženi našemu vsakdanu. Kaj vse vpliva nanje? In kdo izbira, kateri bodo ostali?

Pokukajte na kratko z nami v Outsider#15:

Da lahko razumemo sami sebe, se moramo pomiriti z lastno zgodovino, piše Bor Pungerčič. Obiskali smo Muzej izgubljenih ljubezni v Zagrebu.

O dediščini razmišljajo kolumnisti Esad Babačić, Nina Kožar, Ivica Đikić, Mojca Pišek, Alojz Ihan, Jana Krivec, Sašo Dolenc, Nejc Pohar, Jani Pirnat.

Vladove pesmi postanejo del ljudske dediščine, brž ko jih deli s publiko, skruniteljstvo pa tako ali tako leži na samem začetku, saj je bila vsaka dediščina ob svojem nastanku novotarija, upor ali inovacija.
Valentina Smej Novak se je pogovarjala z Vladom Kreslinom.

Objavljamo na film posneto fotoreportažo Jošta Franka z Velike Planine.

Izpostavljamo najboljše arhitekturne projekte, povezane s prenovo ali oživljanjem starega:
domačijo Novaki (neznani arhitekt), hišo zraslo iz žive skale (Lucija Penko, Rok Žnidaršič), dvodružinsko hišo, široko 3,4m biroja Gregorc Vrhovec arhitekti, prenova garaže v stanovanje Nava arhitektov, novo centralno postajo avstrijske pošte Feld72, prenovo rojstne hiše Maksa Fabianija arhitektke Blanke Malgaj in prenovljene prostore v modernistični dediščini Ravnikarjevega Ferantovega vrta (Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Katja Saje, Samantha Vuk).

V poglavju, posvečenem modernizmu, pišejo Ajda Bračič, Aleš Vodopivec; Miloš Kosec, Catherine Croft in Tadej Zupančič, Srđan Nađ, Urška Podlogar Kos, Uršula Rebek se javlja iz New Yorške MoMe.

Posebno poglavje smo posvetili gradovom. Miloš Kosec o vztrajanju med sesipajočimi se zidovi gradov. Marjan Žiberna se je pogovarjal z graščakom Francijem Zidarjem z gradu Lemberg. Juan Pablo Maschio iz društva Feniks predstavlja nekaj rekonstrukcij gradov, kot so nekoč bili. Tinka B. Prekovič in fotografinja Jana Jocif sta napravili otožno rekonstrukcijo zgodbe, navdahnjene z odlomki romana Draga Jančarja To noč sem jo videl. Matija Solce pa v pismu Speči grad ponuja predloge za oživitev gradov.

Martina Černe se je pogovarjala z direktorico Muzeja sodobne zgodovine, dr. Kajo Širok. Agata Tomažič se je za vas udeležila Feministične ture po Ljubljani. Nika Prusnik Kardum je napisala portret režiserke Ivane Djilas. S prvo redno zaposleno profesorico na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, dr. Živo Deu, se je pogovarjala Nina Granda.

Predstavljamo nekaj novejših del slikarja Marka Jakšeta.

Anja Radaljac povzema dogajanje v Cankarjevem letu. Marijan Rupert piše o rokopisni zbirki v NUK. Saj res, kdaj bomo v Sloveniji dobili Muzej literature?

Morda vam bo prav tako všeč…