V okviru festivala INDIGO bo potekal enodnevni niz predavanj in pogovorov, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki s področja komunikacijskega oblikovanja iz regionalnega in mednarodnega prostora: Bojan Hadžihalilović, Dejan Kršić, Rick Poynor in Borut Vild. Gostom sem poslal štiri vprašanja:

1: Kakšna je danes družbena vloga vizualnih komunikacij?

2: Katere oblike in metode se danes uporabljajo v kritičnem grafičnem oblikovanju?

3: Ima internetni mem enako komunikacijsko funkcijo, kot jo je imel nekoč plakat?

4: Kako lahko oblikovalci svojemu poklicu povrnejo kritični potencial?

 

 

cmyk-bojan-hadzihalilovic

Bojan Hadžihalilović

 1. Kakšna je danes družbena vloga vizualnih komunikacij? Vse je postalo eno in isto, danes je lahko vsakdo oblikovalec, vsi proizvajajo in ustvarjajo informacije in vsi nosijo odgovornost. Kar zadeva stroko in našo odgovornost, lahko simbolično navedemo tri naloge oziroma pravila. Prvič: To protect and serve. Drugič: Keep calm and carry on. In na koncu: Fuck the past, kiss the future.

2. Katere oblike in metode se danes uporabljajo v kritičnem grafičnem oblikovanju? Načelo je enako kot pred sto leti, vse ostalo so odtenki, tehnološki odtenki …

3. Ima internetni mem enako komunikacijsko funkcijo, kot jo je imel nekoč plakat? To je precej zvito vprašanje, kot bi rekli: čigava je zastava Japonske? Plakat je mati oblikovanja, njegov prostor je na ulici in tukaj ni sprenevedanja ali podtikanja. Sporočilnost medmrežja je velika – majhna evolucija v komuniciranju, majhna vizualna anarhija, včasih banalna in trash (ničvredna), a včasih v vizualnem smislu prava umetnost. Odgovor je torej NE – knjiga je knjiga, e-knjiga je e-knjiga.

4. Kako lahko oblikovalci svojemu poklicu povrnejo kritični potencial? Tako, da so oblikovalci, in ne strahopetci! Pravijo, da je danes vsakdo lahko oblikovalec, fotograf, glasbenik … naše delo je postalo estradno. V vojni sem se naučil, kolikšna je lahko moč oblikovalcev v izrednih okoliščinah. Danes se je treba vprašati, kako si lahko junak v nizkotnih časih. Ni treba filozofirati, ampak začeti spet ustvarjati brez naročil, odzivati se oblikovalsko, pokazati moč oblikovanja s samostojnim, kritičnim, propagandnim stališčem oziroma sporočilom.

 

 

wet plate photo

Foto: Robert Gojević

Dejan Kršić

 2. Katere oblike in metode se danes uporabljajo v kritičnem grafičnem oblikovanju? Vse. Danes ni zanesljivih odgovorov, podobno, kot jih ni bilo včeraj. Oblikovanje, ki je usmerjeno v marketing, živi v lažnem prepričanju, da obstajajo izdelane formule, da ista stvar nujno dá isti rezultat, čeprav je jasno, da ni tako. Strah pred napakami ovira ustvarjalnost in inovativnost. Delajmo boljše napake!

3. Ima internetni mem enako komunikacijsko funkcijo, kot jo je imel nekoč plakat? Prva in »prava« vloga plakata ni informativna, ampak formativna – tj. ustvarjanje tega, kar imenujemo javnost. Ne obstaja namreč neka vnaprej ustvarjena »meščanska«, »buržoazna« javna sfera, v kateri se po spletu srečnih okoliščin razvija plakat. To javno sfero namreč ustvarjajo tiskani mediji. Podobno tudi različne oblike vizualno oblikovanih postov (za katere še nimamo ustreznega imena) znotraj tega še vedno nejasnega in nezaprtega (navzlic poskusom korporacij, kot so Facebook, Google in podobne) področja medmrežja in družabnih mrež gotovo predstavljajo neko obliko povezovanja in medsebojnega prepoznavanja uporabnikov. Vprašanje je, kako naprej – kako se lahko te oblike povezovanja in aktivizma s svojimi učinki pretvorijo v politično dejavnost zunaj medmrežja?

4. Kako lahko oblikovalci svojemu poklicu povrnejo kritični potencial? S ponovnim premislekom samega bistva in narave tega, kar imenujemo stroka in disciplina. Oblikovanje je največkrat razumljeno kot praktična disciplina, v oblikovalskem okolju pa je čutiti močan antiteoretični vzgib. Ravno to je treba spremeniti.

 

 

rick-poynor

Rick Poynor

1. Kakšna je danes družbena vloga vizualnih komunikacij? Enaka, kot je bila vedno – informirati, izobraževati, razjasnjevati, izražati, vplivati, izboljševati.

2. Katere oblike in metode se danes uporabljajo v kritičnem grafičnem oblikovanju? Za kritično oblikovanje je najprej treba znati raziskovati, analizirati in misliti. Zahteva namreč izjemno miselno kondicijo. Potem je potencialno mogoča katerakoli metoda ali izid. Ničesar ni treba predpisovati vnaprej.

3. Ima internetni mem enako komunikacijsko funkcijo, kot jo je imel nekoč plakat? Ne, nima. Plakat lahko opazi kdorkoli, ki gre na ulici mimo. Mem je odvisen od naprave, na kateri se prikaže. Če svojo komunikacijo omejimo na drage naprave, s tem izključimo velikanske skupine ljudi.

4. Kako lahko oblikovalci svojemu poklicu povrnejo kritični potencial? Najprej morajo kritični potencial poiskati v sebi. Že s tem, ko se zavedo tehtnosti tega vprašanja, so na pravi poti. Treba je ves čas brati, se izobraževati, gojiti radoveden in skeptičen um. Tisto, kar izveš, je treba ob vsaki priložnosti uporabljati v svojem delu. To pomeni biti kritičen.

 

 

borut-vild

Borut Vild

1. Kakšna je danes družbena vloga vizualnih komunikacij? Takšna kot vedno … komuniciranje. Po tem, kakšna je družba, v kateri živimo, lahko sklepamo na uspešnost vizualnih komunikacij pri ustvarjanju in promoviranju boljše, pravičnejše in »bolj poštene« skupnosti.

2. Katere oblike in metode se danes uporabljajo v kritičnem grafičnem oblikovanju? Mislim, da je vprašanje oblike drugotnega pomena. Še nikoli prej ni obstajalo toliko analognih in digitalnih oblik ter vsem dostopnih orodij in medijev. Nimamo se nad čim pritoževati. Oblike in metode so tukaj in poznamo jih. Manjkajo pa nam potreba, vizija, pogum in vztrajnost.

3. Ima internetni mem enako komunikacijsko funkcijo, kot jo je imel nekoč plakat? Ne … in ja. Čeprav je mogoče potegniti določene vzporednice, ima današnji način sprejemanja in dojemanja vizualnih sporočil malo skupnega s časom, v katerem je prevladoval plakat.

4. Kako lahko oblikovalci svojemu poklicu povrnejo kritični potencial? Sami si ga ne morejo. To je širše družbeno vprašanje z žalostnim in negotovim odgovorom. Za začetek bi bilo treba v izobraževanje vrniti čim več humanističnih ved. Čez kakšnih petdeset let … morda … nekaj …

 

Intervju: Ajdin Bašić

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja