Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja naslednje leto praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja za modernistično arhitekturo pa je bila in je še izrazito na udaru partikularnih poslovnih in političnih interesov, indiferentnosti ali celo sovražnosti javnosti ter nerazumevanja njenih družbenih in oblikovalskih kvalitet. To so značilnosti, ki povezujejo uničevanje, rušenje in nestrokovno adaptacijo modernistične dediščine od moskovskega konstruktivizma do britanskega brutalizma. Tudi pri nas nismo izjema; spomnimo se polemik glede obnove notranjosti Cankarjevega doma izpred nekaj let, da niti ne omenjamo vrste modernističnih mojstrovin, ki smo jih v novem tisočletju za vedno izgubili. Zato je delo slovenske sekcije DOCOMOMO in tudi drugih pobud, med katerimi je treba izpostaviti projekt Evidenca 1945-70, eden izmed najdragocenejših in najpotrebnejših segmentov varstva slovenske arhitekturne dediščine.

Ob tridesetletnici DOCOMOMO pa se lahko razveselimo tudi posebnega dogodka, ki ga lahko razumemo tudi kot priznanje dosedanjemu delu slovenskega DOCOMOMO pod vodstvom dr. Nataše Koselj. Mednarodno bienalno konferenco organizacije bomo prihodnje leto namreč gostili pri nas. V Cankarjevem domu, glede na temo dogodka nadvse primernim prizoriščem, bo od 28. do 31. avgusta 2018 potekala konferenca z naslovom Metamorfoze – kontinuiteta spremeb. Tema je glede na specifiko slovenske modernistične, še posebej povojne arhitekture, ki je pod močnim, četudi implicitnim vplivom Plečnikove šole oblikovala poseben odvod kritičnega regionalizma, še preden je bil ta koncipiran, še posebej primerna. Poleg predstavitev prispevkov iz vsega sveta se v programu napoveduje tudi študentska delavnica, okrogla miza o Plečniku z Damjanom Prelovškom, Vladimirjem Šlapeto in Borisom Podrecco, predavanje Boštjana Vuge, Diane Vućinić in Simona Hartmanna, predavanje Majde Kregar, Mihe Kerina in Martina Ravnikarja o prenovi Ravnikarjeve arhitekture ter predavanje Liliane Lefaivre in Alexandra Tzonisa.

Do konca tega meseca pa je odprt tudi poziv za sodelovanje vsem, ki bi jih zanimala predstavitev njihovega raziskovalnega dela na kongresu. Povzetke dvajsetminutnih predavanj s 400 besedami, osredotočeni na eno izmed štirih podskupin konference (mesta, zgradbe, identiteta in okolje), odbor DOCOMOMO sprejema do 1. septembra na tem spletnem naslovu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja