Čez manjšo dolino pri Slovenj Gradcu se ozira hiša NB, delo pisarne Miha Čebulj Arhitektura, ki že na prvi pogled prevzame s svojo izrazito drugačnostjo.

Kako drugačna je zares hiša NB? Ne da bi hotela biti preveč provokativna, prekinja z dediščino slovenskega modernizma in lastno argumentacijo raje išče drugje. Ta ‘drugje’ je bliže svetovni zakladnici arhitekturnih presežkov, s katerimi se hiša deloma napaja, predvsem pa je to njena lastna avtonomija, poskus zapiranja vzročno-posledičnega kroga znotraj arhitekture same. Hiša NB ne čuti potrebe po iskanju potrditve v neposredni okolici, temveč neustrašno postavlja lastna pravila in v svoji pojavnosti vztraja pri drzni samonanašalnosti.

Če bi notranjost, ki z mehkimi lesenimi zavoji meandrira nekam v globino stavbe, brez težav zamenjali za delo kakšnega oblikovalca jadrnic, je zunanjost popolnoma nasprotno zbirka ostrih, nepravilno lomljenih ploskev. Kontrast med zunanjostjo in notranjostjo je nadvse organski, v tem pogledu hiša spominja na školjko s trdno lupino, ki varuje mehko sredico znotraj. V Hišo NB se da skriti, v njej poiskati zavetje, medtem ko arhitektura s trdnim ovojem in zapiranjem proti dovozni ulici zunanjemu svetu preprečuje vstop. Na drugi strani, kjer se pogled z lokacije odpira čez plitvo dolino, je seveda drugače. Tam hiša omehča svojo previdno zunanjost in spusti krajino, da priteče v prostor.

Perforirana fasada, stenske tapete, kristalna oblika, obel interier, umetne mase – zdi se, da hiša NB govori z mnogo glasovi, pa kljub temu mojstrsko usklajuje vse in ubira lastno melodijo. Pogumna in inteligentna arhitektura, ki se prostorskih vprašanj loteva nekoliko drugače, kot smo tega vajeni pri nas.

Odgovarja: Miha Čebulj

Hiša je že na prvi pogled neksaj posebnega. Lahko bi rekli, da se približuje dekonstruktivizmu, ki v slovenski praksi, sploh pri gradnji stanovanjske arhitekture, ni običajen. Je to popotnica, ki ste jo dobili pri OMA?
Na podiplomskem študiju v Rotterdamu in skozi delo v OMI se me je najbolj dotaknila sposobnost intenzivnega premisleka nizozemskih in drugih svetovno uveljavljenih arhitektov o prostoru. Opazovanje, vrednotenje in odločanje brez predsodkov, ob hkratnem kritičnem upoštevanju mnogovrstnih kontekstov, pravzaprav predstavlja svojevrsten užitek, kot posledico predhodnih naporov. Arhitekturni razmislek sicer nikdar ni zgolj racionalen. Pri Koolhaasu snovanje arhitekture doseže specifično kvaliteto in značaj, ki intrigira. Če to poimenujemo dekonstruktivizem ali kako drugače, je manj pomembno.

Kako hiša odgovarja načinu življenja ljudi, ki v njej živijo?
Uporabniki so s planoto, na robu katere hiša stoji, povezani čustveno in z družinskimi vezmi. V procesu načrtovanja smo bili z naročniki v intenzivnem stiku, hiša odraža njihov sodoben način življenja in razmišljanje brez predsodkov.

Kako bi glavno misel hiše opredelili v nekaj stavkih?
Poetika hiše izhaja iz igrive dialektike med kvalitativnimi kategorijami snovnega sveta, kot primarnega medija arhitekture. Trdo varuje mehko, grobo se poigrava z gladkim, zgoraj in spodaj postaneta zamenljiva, refleksivno zapeljuje transparentno, težko pa lahkotno zalebdi. Ciklično in dinamično nadomesti končno in statično.

Kaj je botrovalo perforirani fasadi oziroma izdatnemu senčenju oken na eni od fasad?
Perforirana fasada je posledica zunanjih in notranjih parametrov, ki jih narekuje specifičnost lokacije ter uporabnost notranjih ambientov. Permeabilna opna omogoča razpršeno osvetljenost spalnice, garderobe in drugih prostorov, ki terjajo višjo stopnjo zasebnosti. Hkrati omenjene prostore varuje pred pogledi sosedov in mimoidočih. Perforacija fasadne lupine se pragmatično poslužuje tako uporabe naprednih tehnologij (računalniško voden razrez toplotne izolacije), kot tudi uporabe enostavnih in dostopnih materialov (plastičnih odtočnih cevi).

Na vaši spletni strani lahko preberemo, da se v doktorski disertaciji ukvarjate z odzivnostjo arhitekture. Ste nekaj teh razmislekov uporabili tudi pri projektiranju hiše NB?
Hiše delujejo v polju med človekom in okoljem, ki sta oba izrazito dinamična, medtem ko same ostajajo statične in neprilagodljive. Večna in na videz protislovna prostorska utopija, na pragu morebitne biološke revolucije, zapeljivo vabi v svoja prostranstva nepredvidenih razodetij.

Ime projekta: Hiša NB
Investitor: zasebni
Fotografije: Janez Marolt, arhiv MCA
Lokacija: Podgorje pri Slovenj Gradcu

Leto: 2017

Avtor projekta: MCA – Miha Čebulj Arhitektura (www.mc-a.si)
Miha Čebulj u.d.i.a. m.arch.(bi)
Špela Štern u.d.i.a. m.arch.(iaac)
Izvajalci: Marles hiše Maribor, d.o.o.
Zunanja ureditev: MCA – Miha Čebulj Arhitektura

Pripravila: Ajda Bračič

 

 

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Ena misel na “Miha Čebulj Arhitektura: Hiša NB

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja