Značilnost predloga je, da doseže homogen razstavni prostor in ustrezne višinske rešitve prostora s popolno rekonstrukcijo obstoječe konstrukcije ostrešja. Svojo rešitev utemelji na treh principih: na zaščiti pred zunanjimi vplivi, ki jo nudi streha, na zamejevanju prostora s pomočjo konstrukcije ter na difuziji svetlobe. Bistvo predloga je recikliranje ostrešja v novo konstrukcijsko zasnovo. Pri podajanju rešitev umeščanja in kompartmentalizacije programov se naslanja na pot sonca. Programe ustrezno umesti tako, da doseže stalno osvetlitev razstavnih prostorov v južnem traktu. Prav zaradi poudarjanja razpršene svetlobe pa zgreši, saj predlaga, da se reciklirano ostrešje popolnoma zapre v bel ovoj. Na ta način izniči vso konstrukcijsko poetiko, ki jo ustvari prej. Porajala so se nam vprašanja o končni smiselnosti predlagane reciklaže ostrešja, če je to na koncu nevidno?

Programe pregrajuje na subtilen način z zavesami, kar predstavi na poetičen način. V njegovi izraznosti smo lahko opazili vzporednice z Godfriedom Semperjem, ki je arhitekturni izvor postavljanja sten iskal prav v tkanju in prepletanju, najprej prepleta konstrukcijo ostrešja, potem s tkanino pregrajuje programe. Pri rešitvi je zaznati, da je nastajala od notranjosti proti zunanjosti, kar se vidi tudi v nepremišljeni postavitvi okenskih odprtin.

Načrtovanje kakovostne naravne osvetlitve je pri tem projektu osredotočeno predvsem na zagotavljanje zenitalne svetlobe. Ta z osvetlitvijo z vrha v prostoru zagotavlja enakomerno in razpršeno svetlobo. V razstavnem prostoru, ki je predviden v južnem traktu, svetlobni pas pod slemenom strehe predstavlja edini vir svetlobe in zagotavlja kakovostno osvetlitev. V zahodnem traktu, kjer je predviden projektni prostor, pa je poleg zasteklitve v slemenu strehe tudi nekaj nižje ležečih oken, tako na vzhodni kot tudi zahodni strešini. Zaradi orientacije strehe in postavitve oken se ob pomikanju sonca po nebu v prostoru ustvarjajo različni efekti svetloba-senca, ki se skozi dan spreminjajo. V impresivni rešitvi je razvidno razmišljanje o pomenu svetlobe in sence na ustvarjanje ambienta v prostoru.

Zaradi izstopajoče poetične prezentacije ter konceptualnega pristopa se je komisija odločila, da mu podeli priznanje.

Avtorja:
Sebastjan Cvelbar
Tinka Dolinar

 

Partner natečaja:

 

POROČILO KOMISIJE

 

Ena misel na “Muzej nad mestom: priznanje 01

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja