Arhitekt Nande Korpnik je na Glavnem trgu v Celju oblikoval zaščitni in razstavni objekt za odkrite arheološke ostanke rimske Celeie.

Zunanjost paviljona za prezentacijo arhitekture je diskretno umirjena. Obod stavbe sledi ulični liniji in le tisti, ki jim pogled zatava skozi velike steklene površine v notranjost, ostrmijo nad vsebino tega izobraževalnega in predstavitvenega objekta. Že z vstopnega mostovža, ki obiskovalca v notranjost popelje po tlaku, enakemu tistemu na ulici, se odpre pogled v globino in na ostanke rimske Celeie. Pod Glavnim trgom so izkopavanja razkrila dve rimski mestni vili s sistemom talnega ogrevanja in del rimske ceste. Njihova specifična lega je potrdila domnevo o tem, da je bila tudi Celeia zasnovana po enotnem urbanističnem načrtu.

Utilitarna, industrijsko robustna podoba paviljona ostankom iz rimske dobe nudi odločen kontrast in se na ta način postavlja v dialog z njimi. Kot poudarja arhitekt, pa je uporabljena močna konstrukcija in njena temna barva, ki zavestno ločuje novi poseg v prostor od starih ruševin, tudi sredstvo, s katerim se arhitektura vizualno pomakne v ozadje in pusti zgodovini, da prevzame večino pozornosti.

Del poda v pritličju je prosojen, kar postaja nekakšna stalnica pri oblikovanju zaščitnih objektov za arheološke ostanke. Tlak z ulice pa se mimo prednjega dela, ki je namenjen Turistično-informacijskemu centru, nadaljuje v kletni prostor, namenjen muzejski dejavnosti. Zadnji prostori v pritličju so namenjeni zaposlenim, zato se oblikovalski jezik tam namenoma spremeni.

Nalaganje plasti arhitekture se tako nadaljuje. Če je pred dva tisoč leti Celeia arhitekturno in ekonomsko cvetela, ji današnje Celje ne ostaja dolžno in tradicijo kakovostne arhitekture nadaljuje tudi s pričujočim Korpnikovim paviljonom.

Nande Korpnik:
Ni nujno, da bolj kot je reprezentativna vsebina, lažje delo naj bi imel arhitekt. Najprej imamo postavljene stroge, večkrat robne, a razumljive pogoje konzervatorjev, ki pa jih arhitekt lahko sprejme v svoje izrazno polje in jih ne vidi kot oviro v procesu svojega dela. Tovrstni objekti imajo svojo strokovno in laično publiko, ki ima običajno že izoblikovana pričakovanja glede arhitekturne podobe objekta. To pomeni za arhitekta težjo nalogo, saj se lahko hitro ujame v kliše znanega oblikovanja in se ustraši iskanja novih kreativnih nagovorov. Projektiranje je dolg proces in ne moremo vedno vsega predvideti vnaprej. Pomembno je znati povezovati in usklajevati vse vpletene stroke. Ključno je razumevanje, da v primeru Celjskega razstavnega paviljona, arhitektura ni v nasprotju z vsebino, ne sme pa pozabiti na svojo avtonomno kulturno pojavnost in na izjemno priložnost soustvarjanja posebne vrste dialoga več strok.

  

Ime projekta: Paviljon za prezentacijo arheologije Celje
Avtor: Nande Korpnik, Korpnik produkcija d.o.o.

Fotografije: Miran Kambič, www.mirankambic.com ; Virginia Vrecl, www.virginiavrecl.com

Projektni sodelavci: Danijela Brišnik, Marjana Krumpestar (ZVKDS OE Celje), Jure Krajšek, Rafko Urankar, Maja Bausovac, Jasna Radšel, Miha Kavčič (Pokrajinski muzej Celje), Martina Lesar Kikelj, Katarina Žagar, Ajda Mladenovič, Anja Novak, Robert Kuret, Matevž Sterle in Jelka Kuret (ZVKDS Restavratorski center), Marko Peter (gradnja in nadzor), Ana Trunkl, Marjana Palir (Mestna občina Celje)

Leto: 2016
Načrt gradbenih konstrukcij: Ivan Ramšak, Ivan Ramšak, s.p., Velenje
Načrt elektro inštalacij: Sabina Ramšak, Ivan Ramšak, s.p., Velenje
Načrt strojnih inštalacij: Vojko Brelih, Klimaterm projekt, d.o.o., Ljubljana
Zasnova požarne varnosti: Valerija Skok, Vigit, d.o.o., Zagorje ob Savi
Izvajalec: Markomark Nival, d.o.o., Videm pri Ptuju

Napisala: Ajda Bračič

 

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja