Intervju:  Ana Struna Bregar, Lenka Kavčič

Program največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije, ki bo potekal med 15. in 17. Aprilom 2016 je že objavljen na spletni strani in vabi obiskovalce na ogled odličnih sodobnih stavb in zunanjih ureditev. V letu 2016 ja festival organiziran že sedmič zapovrstjo. Po vsej Sloveniji bo na ogled 100 arhitekturno kakovostnih projektov: muzejev, galerij, poslovnih prostorov, stanovanj, izobraževalnih in rekreacijskih objektov. Izbor sodobne arhitekture dopolnjuje možnost obiska nekaterih stavb, ki so zanimive za delovanje mesta. Tema sedmih odprtih hiš Slovenije je Zdravje, dobro počutje in učinkovitost.

Pogovarjali smo se z arhitektkama Ano Struno Bregar in Lenko Kavčič, pobudnicama in skrbnicama festivala.

Kakšen je pomen OHS za splošno zavest o pomenu dobro oblikovanih prostorov?

Arhitektura nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku in sodobni človek v njej preživi celo večino svojega časa. Zaradi šibkega znanja in zavedanja o pomenu kakovostno grajenega prostora se njenega pomena v vsakdanjem življenju slabše zavedamo. Naše izkušnje povezane z arhitekturo niso ozaveščene, saj večinoma nimamo priložnosti, da bi vstopili v odlične sodobne arhitekturne objekte, si jih ogledali, se o njih pogovarjali in zaznali, kako se v njih počutimo. Arhitektura je v bistvu odtujena od svojih uporabnikov, čeprav je namenjena prav njim.

Za razumevenje arhitekture potrebujemo veliko znanja in izkušenj. Za izboljšanje našega življenskega prostora pa je pomembno dejstvo, da smo zahtevni, ozaveščeni uporabniki, ki prepoznamo in zahtevamo dobre rešitve. Izkušnje so torej tiste, ki nam dvigujejo kriterije in izostrujejo naše zahteve.

OHS

Komu so dogodki OHS najbolj namenjeni?

Z letošnjo temo festivala: Zdravje, dobro počutke in učinkovitost želimo spodbuditi zavedanje o vplivu grajenega prostora na človekovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost tako na delovnem mestu kot doma. Tematika je več kot aktualna saj je zagotavljanje javnega zdravja ena od pomembnih nalog vsake družbe –  povezana je tudi z učinkovitostjo zaposlenih na delovnih mestih in posledično večjo konkurenčnostjo podjetja.

Festival je predvsem namenjen najširši javnosti. Vendar program OHS, ki se odvija skozi leto povezuje predsvem strokovnjake, gospodarstvo in najširšo družbo, kot ključne generatorje primerov uspešnih praks. V ospredje strokovnega in ekonomskega programa postavljamo človeka, končnega uporabnika ali investitorja, kateremo je dobra arhitektura namenjena.

Kakšen je razvoj programa OHS skozi leta?

Poleg izkušnje v dobri arhitekturi v okviru festival OHS skozi celo leto poteka širši program, ki je namenjen tako strokovnjakom, kot odločevalcem in gospodarstvu. S svojim delovanjem želimo povezati odlične posameznike, ki lahko skupaj ustvarjajo projekte s presežki.

OHS so platforma za praktično izmenjavo znanj s področja graditve objektov in urejanja prostora. Spodbujamo načrtovalsko stroko, strokovnjake v industriji in izobraževanju, politike, gospodarstvo in širšo javnost k učinkovitejšemu dialogu na področju gradnje objektov in urejanja prostora. Iščemo sinergije in možnosti povezovanja s strokovnjaki, odločevalci, podjetji in uporabniki z namenom, da ustvarjamo, načrtujemo in strateško zasnujemo prostor, v katerem živimo.

Organiziramo strokovne ekskurzije, posebna vodenja, konference in druge strokovne ter izobraževalne dogodke. Želimo si, da bi se več govorilo o dobri arhitekturi, da bi se slovensko gradbeništvo izvilo iz krča in da bi odlična arhitektura spodbudila hitrejši razvoj in gospodarsko rast.

66_slo-660x302

OHS prirejate že nekaj let. Opažata v tem času kakšne spremembe v sprejemanju in poznavanju dobre arhitekture?

Predvsem nas veseli dejstvo, da je arhitekturni festival skozi leta svojega delovanja pridobil na prepoznavnosti – tako s strani splošne javnosti kot tudi stroke. Želimo si, da bi arhitekturo razumeli še bolje in se še močneje zavedali njenega močnega vpliva na gospodarski razvoj in kulturno zavest. Vsako leto delovanja prinese nove rezultate, a hkrati odpira nova vprašanja.

Skozi različne medijske kanale in na različne načine želimo približati arhitekturo končnim uporabnikom, ljudem ki v njej delajo in živijo. Pri svojem delu včasih pograšamo večji interes gospodarskih družb, ki so vključene v proces izvedbe in gradnje in jih sami prepoznavamo kot ključne akterje za dvig kulture grajenega prostora – vendar je gospodarska kriza zelo zožila možnosti sodelovanja in prepoznavanja sinergij.

Menimo, da se o dobri arhitekturi, kakovostnih rešitvah in interdisciplinarnem sodelovanju še premalo govori in piše, zato imamo pred seboj še mnogo izzivov in predvsem veliko dela.

Hvaležni smo vsem sodelujočim na projektu in tistim gospodarskim družbam, ki v sodelovanju z OHS prepoznavajo ključno dodano vrednost za kakostnejši razvoj grajenega prostora. Veseli smo tudi, da z gospodarskimi parnerji sodelujo že vrsto let in tako skupaj gradimo zavest za boljši prostor.

Bi lahko povzeli trende v arhitekturi?

V program festivala OHS in arhitekturno knjižnico, v kateri je danes že več kot 380 objektov, vključujemo odlično arhitekturo – tisto, ki je bila v času svojega nastjanja deležna temeljnega premisleka in na ključna vprašanja odgovarja z inovativnimi rešitvami. O kakovostni arhitekturi razmišljamo v širšem časovnem okviru, zato se trendovskim rešitvam poizkušamo izogniti. Vendar razvoj ali “ne-razvoj” vpliva na realizacije kakovostnih rešitev. V zadnjem času opažamo več projektov prenov in individualnih gradenj, manj je večjih javnih investicij. Prav javne stavbe in prostori pa bi morali postati vzor odgovornega načrtovanja in gradnje.

Zaslužimo si boljši prostor, zato bi trajnostna in odgovorna arhitektura morala postati standard in pravilo.

Kako pogosto se prijavljajo dela mladih arhitektov? So pogosta dela avtorjev, ki se prijavljajo prvič?

Vedno več arhitektov, veliko tudi iz mlajših generacij se svojimi projekti prijavlja na festival in to nas izjemno veseli. Predvsem zato, ker festival postaja pomemben kanal za promocijo dobre arhitekture najširši javnosti. Veliko strokovnega dela in napora vlagamo v različne načine promocije dobrih praks. S tem želimo, da se najširša javnost seznani z dobrimi, kakovostnimi rešitvami, da jih razume in posvoji. Le tako počasi dvigujemo zavedanje o pomenu kakovostno grajenega prostora za širšo družbeno skupnost. Za krepitev gopodarske dejavnosti, za razvoj višjih kulturnih in družbenih vrednot.

Sodelujeta tudi s kakšno svojo realizacijo?

Letos prvič. Lutkovni muzej sva na festival prijavili skupaj s širšo ekipo, ki je sodelovala pri projektu in žirija ga je uvrstila v izbor. Veseli naju, da lahko sodelujeva s tem projektom predvsem zaradi dejstva, da visoke standarde za katere se zavzemava predstaviva tudi z realiziranim projektom. Promocija arhitekture najširši javnosti z dobrimi realizacijami je bistvo našega poslanstva. Osebna izkušnja v dobri arhitekturi je vredena več kot tisoč besed in fotografij.

lutkovnoglavna

Lutkovni muzej: Lenka Kavčič, Ana Struna Bregar (Notranja oprema)

Pripravil: Matevž Granda

Ena misel na “Odprte hiše Slovenije: Zdravje, dobro počutje in učinkovitost

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja