Intervju: Ivo Boscarol

Pipistrelovo letalo Virus je pred kratkim kot prvo v Sloveniji prejelo certifikat Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). Certifikat Pipistrelu, znanemu kot vrhunskemu proizvajalcu ultra lahkih letal, omogoča proizvodnjo letal za splošno rabo. Ob tej priložnosti objavljamo intervju z Ivom Boscarolom, ki smo ga objavili v drugi številki revije Outsider, na temo Mobilnost, julija 2105.

O doseganju visokoletečih ciljev

Ivo Boscarol je ustanovitelj podjetja za izdelavo ultralahkih letal Pipistrel. Podjetje letos uspešno deluje že 26. leto. Pipistrelova letala so sestavljena iz več kot 5000 sestavnih delcev, ki jih izdeluje 400 sodelavcev po vsem svetu. Trenutno podjetje zaposluje 95 ljudi, od tega 35 v razvoju, to je doktorjev znanosti, magistrov in vrhunskih inženirjev. Ti Boscarolu pomagajo pri uresničitvi njegovih vizij, ki se v prvem trenutku zdijo nemogoče. Ivo Boscarol pravi, da je podjetje skorajda socialistično – zaposleni zbrano delajo od 7h do 15.30, potem pa grejo domov k družinam. Zaposleni so udeleženi pri delitvi dobička podjetja, dobivajo tudi 13. plačo. Čeprav Pipistrelovim strokovnjakom ponujajo zaposlitve z ogromnimi zaslužki v podjetjih kot sta Google in NASA, zaposleni ostajajo zvesti Pipistrelu. Ivo Boscarol tudi v tem najde potrditev.

Za novo tovarno, ki jo načrtujejo v Italiji, so brez razpisa že prejeli 800 prijav za zaposlitev. V Italiji bodo izdelovali letala za ameriški trg. Ivo Boscarol pravi, da ne verjame v omejitve. Pipistrel si postavlja visokoleteče cilje. Najboljši na svetu si lahko le, če imaš močno vizijo.

pipistrel_5058

Podjetje Pipistrel je zgodba o uspehu. Kako se ta zgodba začne?

Bil sem športni pilot, to je bil moj hobi. Ko so se pred 25 leti pojavili motorni zmaji, sem v njih našel še večjo svobodo. Enega sem si nabavil in z njim veliko bolj prosto letel kot z letalom takrat, v bivši Jugoslaviji, ko je bila zakonodaja še zelo omejujoča. Potem sem si sam izdelal še enega, pa za prijatelja, in  počasi je vzcvetela dejavnost, ki je prerasla v industrijo. Sem eden redkih ljudi, ki jim je služba hobi in hobi služba. Združil sem to dvoje in to me dela srečnega.

Začeli ste kot jadralni pilot?

Najprej sem bil jadralni pilot, z zmaji pa sem začel leteti v osemdesetih letih, nato sem ponovno prešel na letala s trdim krilom. Čeprav še vedno rad letim z zmajem. Motorni zmaj je letalna naprava, ki človeku edina da pravi občutek letenja. Lahko leti zelo počasi, zelo nizko. Je izredno varna. Zelo okretna. Z nobeno drugo letalno napravo ne morete leteti 5 cm nad vodo in spremljati vijuganja reke, se dvigniti čez drevo ter se spet spustiti na travnik 10 cm nad rožicami. Prost pogled imate, vse lahko vidite. To je pravi užitek letenja.

Sami ste začeli z izdelavo motornih zmajev?

Res je. Začel sem jih izdelovati ilegalno, v bivši Jugoslaviji to ni bilo dovoljeno. Potem sem videl, da so italijanski piloti po mojih zmajih navdušeno povpraševali in jih tudi naročali. Čeprav so bili narejeni doma v garaži, so bili boljši od njihovih.

Izdelava letal, h katerim so spadali tudi zmaji, je bila pod upravo Zveznega komiteja za promet in zveze v Beogradu. Šel sem tja po dovoljenje, da bi sam izdeloval letala. Smejali so se, to lahko delajo samo velika podjetja, ne pa vi sami kot zasebnik. Toda bil sem trmast in čez nekaj let sem postal prvi zasebni proizvajalec letal na območju Balkana.

Kaj vse obsega proces realizacije ultralahkega športnega letala?

Če hočete nekaj uspešno delati, se morate najprej sami pri sebi prepričati, da ste to sposobni narediti. Potem morate prepričati še sodelavce okrog sebe, da smo sposobni. Nato je treba samo še izdelati proizvod, ki je boljši od preostalih in prepriča kupce, da ga kupijo. Tako dobite denar za nadaljnji razvoj.

Anna Gaskell_Final Charcoal_Top

Anna Gaskell_Final Charcoal_Side

Sliši se kot recept za uspeh v vsakem poslu?

Ja, vsa industrija pravzaprav deluje podobno. Posebnost pri letalstvu je ta, da je od proizvoda odvisno življenje. Ima zelo visoke varnostne standarde. Je izredno kompleksno. Eno naše letalce, ki tehta morda 300 kg, je sestavljeno iz 5000 delov. Pri nas razvoj traja zelo dolgo, certifikacija še dlje … Certifikacija štirisedežnega letala Panthera traja 5 let in stane 7 milijonov. Zato se ne moremo tako hitro širiti, kot se lahko kakšne druge panoge.

Kaj v tem procesu vas osebno najbolj vznemirja?

Imeti proizvod danes ni dovolj. Ta mora imeti zgodbo. Blagovna znamka je izjemno pomembna, in dobro ime znamke lahko zelo hitro izgubite. Dandanes morate prepričati kupce drugače kot pred nekaj leti. Seveda mene vse to motivira, navsezadnje sem ekonomist po izobrazbi. Če danes niste inovativni v prodaji, vas jutri ni več. Kupci so vsak dan bolj zahtevni.

Kar je pri vas še bolj izzivalno, je, da vi prodajate za ves svet.

In niti dve državi nista enaki. Ne morem prodati enakega proizvoda v Nemčijo in v Italijo, ker je mentaliteta ljudi čisto drugačna. Letal, ki gredo v Indijo, ne morem opremiti z usnjem, ker je krava sveta žival. Ali pa v arabskem svetu z zeleno barvo itn.

V našem podjetju nikoli ni bil na prvem mestu dobiček. Niti plače, čeprav imamo redne in poštene. Imamo tudi 13. plačo in ob koncu leta si delimo dobiček. Če bi moji doktorji, inženirji, znanstveniki sledili denarnemu toku, bi, ko smo zmagali na NASI in so jim ponujali 220.000 dolarjev na leto, vsi šli k NASI ali h Googlu, pa niso šli. Vsi so ostali pri meni.

Kaj je za Pipistrel najpomembnejši izziv?

Mi hočemo, da so naša letala najboljša. Ko sem se pred 20 leti odločil, da bodo naša letala porabljala manj goriva kot druga, da bodo ustvarjala manj hrupa, da bodo lahko letela tudi brez moči motorja, če ta odpove, so se mi vsi moji kolegi smejali. Takrat je bil bencin poceni, hrup pa ni nikogar motil. Toda v letih, ko smo sledili tej viziji, nam je uspelo prehiteti vse naše tekmece. Uspelo nam je zato, ker so letala učinkovitejša, uspelo nam je narediti prvo dvosedežno električno serijsko letalo na svetu in še vedno edino štirisedežno električno letalo na svetu, »podiramo rekorde«, zmagujemo.

IMGP8492a

Kje so vaše omejitve?

Izzivi morajo biti postavljeni previsoko. Visoko postavljene cilje imajo danes vsi, če pa jih postaviš previsoko, lahko računaš, da bo vsaka kapljica tvoje energije šla tja, kamor mora iti, in boš korak pred drugimi. Ker, veste, drugih je ogromno. Drugi so lahko vsi, prvi pa je samo eden. To je težko doseči in še težje ohraniti.

Kako je bilo z Nasinimi tekmovanji?

Nasa je na področju letalstva v svoji zgodovini organizirala tri tekmovanja. Leta 2007 za najbolj varno letalo, 2008 za tehnološko najbolj razvito letalo in 2009 za energetsko najbolj učinkovito letalo. Pipistrel je zmagal na vseh treh tekmovanjih, potem pa je NASA nehala organizirati tekmovanja. Morda so si želeli, da bi kdaj zmagal tudi Američan. Oni razpišejo natečaj in lahko se prijavijo proizvajalci iz vsega sveta, ki morajo seveda izpolnjevati osnovne zahteve. Zatem morajo dati letalo testirati njim in oni objavijo rezultate. Pri zadnjem tekmovanju je bila celo tekma, ki je bila po vsem svetu zelo medijsko odmevna.

Kako je država Slovenija to sprejela? So vam ponudili kakšne dodatne ugodnosti za lažje delo, spodbudo, glede na to, da ste na svojem področju najboljši na svetu?

No, kot pri vsaki stvari, zadeva ni črno-bela. Ko smo tekmovali na NASI, sem ponoči pisal blog, da so v podjetju vedeli, kaj se dogaja in so potem to objavljali na naši spletni strani. Nato so začeli mediji vsak dan objavljati povezave in prvič v življenju sem doživel, da je cela Slovenija navijala za nekaj, kar ni bilo šport. Dejansko so Slovenci navijali za nas! Ko smo prišli domov, je bilo fantastično, sprejeli so nas, kot da bi prišla Tina Maze, čeprav prihajamo s področja tehnike − takšne kulture prej nismo poznali. Pipistrel kot prvo majhno podjetje je dobilo tudi najvišje civilno državno priznanje Republike Slovenije iz rok predsednika države, red za zasluge z zlatim vencem. Navsezadnje smo ime Slovenije ponesli po vsem svetu, takrat je bilo tam 180 novinarjev in vse so objavljali tudi dnevni časopisi. A živimo v državi, ki je bila vedno pod nekom. Vedno smo bili narod podjarmljencev, zato, če nekdo pokuka iz povprečja, ga navadno sami potunkamo nazaj. To je naša karma. Če zdaj pogledate forume − polovica mi postavlja spomenik, druga bi me utopila v žlici vode. Toda s tem se ne obremenjujemo.

NASINE nagrade so tudi finančno velika spodbuda. V kaj ste vlagali?

Na račun nagrad, ki smo jih prejeli, smo lahko razvijali druge stvari. Razvoj je predrag, da bi si ga drugače lahko privoščili. Zato se moramo prijavljati na vse mogoče razpise. Če ne bi dobivali tudi evropskih sredstev, ne bi nikdar bili tu, kjer smo zdaj, tudi takšnih strokovnjakov ne bi imeli in ne bi bili tako uspešni. Hvaležen sem državi, da take stvari omogoča, čeprav vsak razpis pomeni tudi zelo veliko odgovornost.

pipistrel_01

Zakaj ste odprli podjetje v Italiji?

Pomoč Pipistrelu je odvisna od tega, kdo odloča na agenciji za letalstvo. Na to agencijo smo življenjsko vezani, vsi certifikati, ki jih imamo, so po bilateralnih sporazumih priznani tudi v drugih državah. Slovenija ima kot prva in zaenkrat še edina država v Evropi bilateralni sporazum v priznavanju certifikatov  s Kitajsko, žal pa nam ga nikdar ni uspelo vzpostaviti z ZDA.

Ker je to eden največjih trgov, smo morali ustanoviti podjetje v Italiji in izdelujemo letala za ameriški trg v Italiji, kar nam Slovenci zelo zamerijo. Toda kot direktor se moram odgovorno obnašati in ne morem zanemarjati navečjega letalskega trga na svetu. Slovenija se zaveda, da smo dobri. K nam na obisk pogosto pripeljejo tuje delegacije. Pri nas je bil Larry Page, lastnik Googla. Ko je prišla britanska kraljica, so me posedli prav ob njej. V Slovenijo prihajajo naši kupci, ki bi lahko kupili celo Slovenijo, denimo izumitelj žvečilnega gumija, ki premore 19 milijard. Pa Sergio Andrade, Steve Morse, jordanska princesa. To ima vse tudi povratni učinek na Slovenijo. Vsi smo na trgu, tudi države imajo svoje brende.

Tudi države so po vašem blagovne znamke?

Tako je. In če se država lahko s čim pohvali, je to samo dobro.

Pipistrel-3358

Kako pomembno je dobro oblikovanje? Se strojniki in inženirji z oblikovalci povezujejo že na samem začetku?

Letalstvo je področje, kjer oblikovanje enostavno ne more biti ločeno od funkcije. Forma namreč pogojuje aerodinamične zakonitosti in udobje. Od vsega začetka oblikovalci sodelujejo ne samo pri obliki, ampak tudi funkcionalnosti letala. Vsi naši strojniki morajo biti tudi oblikovalci. Če njihov del letalu ne ustreza, če je pretežak …, potem to vpliva na celoto. Skrbimo tudi za počutje potnikov, za oblikovanje prave atmosfere v kabini, proučujemo nevroznanstvene procese, vključujemo medicinsko opremo EEG, s katero merimo odzive možganov na to, kakšen občutek ima pilot, če se dotakne različnih materialov …Oblikovanje je v letalstvu tako kompleksno, da ga ne moremo poenostaviti z oblikovanjem oblike ali površine.

Hipotetično: danes popoldne imate sestanek na Dunaju. Kako greste iz Ajdovščine?

Hm, na Dunaju se da pristati sicer zelo blizu centra, velika mednarodna letališča pa imajo sicer omejitve. Pri nas se vreme hitro spreminja, ne moreš predvideti, kako bo čez 3 ure. Pogosto se zgodi, da letim na sestanek z letalom, čeprav samo do Murske Sobote, pa pridem potem z avtobusom domov, ker se Ljubljanska kotlina napolni z meglo. Vreme v Evropi je za ta tip letal, ki ne letijo nad oblaki, ki ne letijo v takšnih pogojih kot potniška letala, precej težavno. Lahko pa greš v Pariz s Pantero, če veš, da je vremo lepo, to ni noben problem.V enem dnevu si nazaj, praktično spočit. Lahko se greš kopat v Nico ali na Korziko, potrebuješ 2 uri zjutraj in 2 uri zvečer za nazaj. A če imaš naslednji dan pomemben sestanek in veš, da vreme ni zanesljivo, potem seveda z letalom ne moreš potovati.

So letala primerna za osebno uporabo za potovanja? Lahko konkurirajo vsaj segmentu avtomobilske industrije?

No, vsaj delno ja. Saj si tudi z avtomobilom odvisen od vremenskih razmer, poledice, snežnega meteža, slabe vidljivosti. Kjer so vremenske razmere stabilne, so letala že danes popoln nadomestek cestnemu prometu. Drugod pa je to večji izziv. Tehnika omogoča ogromno stvari. Ni pa še vsemogočna. Omejitve so tudi v zakonodaji.

Če povzamete, katere so prednosti električnega letalstva?

Letalstvo bo v prihodnosti električno, ker dopušča lažje krmiljenje, ker manj onesnažuje, povzroča manj hrupa itd. Leta 2011, ko smo na NASI zmagali s štirisedežnim električnim letalom, smo dokazali, da se da štiri potnike prepeljati 600 km daleč s povprečno hitrostjo 217 km/h na električni pogon. Vsa avtomobilska industrija na svetu skupaj, z vsem denarjem, ki ga ima za razvoj, ni sposobna narediti avtomobila, ki bi prepeljal štiri potnike tako daleč, tako hitro. Takega električnega avtomobila še ni. Na določenih delih je letalstvo še vedno pred avtomobilsko industrijo.

Kakšen je razvoj električnega letalstva v tem trenutku?

Ko bodo letalske oblasti sprejele izzive elektrike, bo razvoj napredoval hitreje. V tem trenutku pa je razvoj zelo neučinkovit. Pred 106 leti je Louis Blériot preletel Kanal med Anglijo in Francijo z letalom. Takrat je bil bencinski pogon približno tako neučinkovit, kot je dandanes električni. Danes je električni pogon, kot bi kurili maslo, ne pa bencin.

Ampak zadeve se izboljšujejo.

Pripravila: Nina Granda

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja