V aktualni številki revije Outsider smo objavili poglavje z naslovom »Pravila igre«. Vsebino poglavja smo zasnovali v želji po razumevanju razkoraka med arhitekturno stroko in prakso. Zakaj je Slovenija kljub 200 novim arhitektom letno (približno toliko jih vsako leto z diplomo oz. magisterijem zaključi študij) stihijsko posejana s predimenzioniranimi, barvno neustreznimi stanovanjskimi objekti?

V poglavju »Pravila igre« smo med drugim objavili intervju z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen z naslovom »V Sloveniji čas tako hitro teče.« V zvezi s tem intervjujem smo na uredništvu prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča:

»Prebral sem intervju z ministrico Ireno Majcen. Seveda mi je v oko padel citat: “Pravi arhitekt ve, da mora biti streha simetrična dvokapnica.” Iz konteksta mi ni povsem razvidno, ali je mislila na to, da če v OPN piše, da mora biti simetrična dvokapnica, potem “pravi arhitekt” to ve. Ali je mislila, da pač pravi arhitekt ve, da mora to biti tako na splošno? Matevž, kako si ti to razumel?

Zanimiv pa je tudi drugi del, ko si pričel vprašanje z druge strani in ko ti je odgovorila, da UE ni mesto za odobravanje takšnih možnosti. Na to temo bi me zanimali dve podvprašanji:

1. Če UE ni mesto za takšne možnosti in nima kompetentnih ljudi za kaj takega, kako to, da si potem velikokrat jemlje pravico do nekega mnenja oz. interpretacije, ki je načeloma v domeni stroke. Tipičen primer je zavrnitev moje prve loge za Hišo za najlepša leta, ko je, kljub temu, da je predpisan proporc gabarita MIN. 1: 1,5 ga. na UE pač ocenila, da je moja hiša pa predolga. Če gremo brati po črkah gremo pač po črkah.

2. Zakaj UE, ki naj bi bila samo izvrševalka zahtev Občin, ki le te predpišejo v OPN, vehementno zavrača PGD vloge ki so prej pridobile soglasja Občine (in včasih celo soglasje ZVKDS) k projektnim rešitvam. 3. Glede na to, da je ZGD torej dokazano slab, zbirokratiziran in predvsem neživljenski me zanima, ali bo storila kaj, da podpre predlog ZAPS za nov ZGD, ki sicer ni idealen, je pa bistveno boljši kot današnji? Sta o tem kaj govorila?«

Odgovor:

V celoti se ministričina izjava glasi tako: »Pravi arhitekt ve, da mora biti streha dvokapnica, in tudi ve zakaj.« Razlog zakaj mora biti simetrična dvokapnica ni v klimatskih danostih, niti v tradicionalnih vzorih in ne v tehničnih smernicah. Razlog je, da je simetrična dvokapnica pogosto predpisana v prostorskih aktih občin. Mišljeno je torej, da je pravi arhitekt tisti, ki bo v tem primeru to določilo seveda brezpogojno upošteval. »Pravi arhitekt« je torej podaljšek birokratskega ustroja.

Podobni primeri kot jih navajaš v podvprašanjih so bili med drugim tudi povod za ta intervju. Ministrica je v preteklosti županovala občini Slovenska Bistrica in na tamkajšnji upravni enoti vodila oddelek za prostor. Torej ima izkušnje na obeh straneh in bi morala biti idealna sogovornica na to temo. Na žalost so odgovori birokratsko nedoločljivi. Prav na ta način najbolje prikažejo odnos države do prostora. Sklepamo lahko, da tisti, ki so na najvišjih položajih odločanja, prostorske problematike niti ne razumejo, niti jih kakovost arhitekture okolja ne zanima.

Če pogledam iz distance je slika taka: delavec na UE lahko in mora delovati le v skladu s predpisi in prostorskimi akti – seveda, v tem ni nič spornega. Zato ni treba, da je upravni delavec arhitekt ali urbanist (to se mi zdi sporno). Zadošča, da zna prebrati OPN-je (ipd.) in primerjati ustreznost projektne dokumentacije (tukaj pogosto nastopi osebno interpretiranje, kakor navajaš v tvojem primeru). OPN-je (ipd.) predpišejo občine. Problem je, da je večina občin že skoraj v 20 letni zamudi z novimi akti. V Sloveniji je preko 200 občin in vsaka mora pripraviti zahtevne prostorske plane. Kot omeni ministrica v intervjuju: »Župani nimajo potrebe po tem. Saj v smislu kandidature za župana to ni relevantno…« Tako nastane začaran krog zastarelih predpisov, dolgotrajnih postopkov z nepredvidljivimi izidi in »nestrokovnimi« javnimi uslužbenci. Za dobro arhitekturo se je treba dobesedno boriti.

Po mojem mnenju je problem v miselnosti, da mora biti vsak poseg vnaprej določen in na tak ali drugačen način z OPN natančno reguliran. Zato so novi OPN še bolj kompleksni in restriktivni od prejšnih. Menim, da bi manj omejitev pomenilo boljše možnosti za uporabnika in arhitekta. Vsekakor bi bilo koristno, če bi tudi na strani občine ali UE sedeli arhitekti, ki bi lahko strokovno presojali in nadzirali predvidene posege. Bistveno pa bi bilo, da bi se namesto s formo dokumentacije ukvarjali z njeno vsebino.

Podobni primeri v svetu obstajajo. Na Nizozemskem imajo denimo posebno arhitekturno komisijo, pred katero je treba vsak (večji) projekt zagovarjati. Če odobrijo projekt, je preostanek le še formalnost. Če ga ne, podajo natančne smernice za dodelavo. To komisijo sestavljajo uveljavljeni arhitekti. Podobnih primerov bi lahko našli še veliko.

Problematika je kompleksna. Menim pa, da bi bil že čas, da pravila igre stroka določi sama.

Matevž Granda

Ena misel na “Pisma bralcev: O pravilih igre in pravih arhitektih

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja