Ko govorimo o eksperimentih, običajno najprej pomislimo na znanost. Z eksperimentom preverimo teoretična dognanja, odkrijemo nova dejstva ali preverimo že poznana dejstva. Včasih pa se eksperiment zgodi tudi v arhitekturi. Takšni eksperimenti so bolj pogosti, kadar arhitekt gradi zase. Zelo redki pa so pri večjih projektih. Konec koncev je gradnja povezana z visokimi investicijskimi sredstvi. Eksperimenti pa tveganja investicije povečajo. Pa je res tako?

V novi ljubljanski soseski Zeleni gaj na Brdu je bil pred kratkim dograjen blok F3. Soseska je pritegnila že veliko pozornosti s kakovostno arhitekturo. Del soseske so načrtovali deklevagregorič arhitekti, drug del pa Multuplan arhitekti. Projekt je bil zelo uspešen, saj so bila stanovanja hitro prodana. Razlog je poleg kakovostne arhitekture najbrž tudi v dostopni ceni.

Gradnja soseske je trajala 12 let. Začela se je pred krizo in zaključila, ko so ekonomski kazalci zabeležili ponovno gospodarsko rast. Vmes se je marsikaj spremenilo.

 

Blok F3 s svojo pojavnostjo pritegne veliko pozornosti. Pravzaprav težko rečemo, da gre za en blok – izgleda namreč, kot da bi združili štiri različne bloke skupaj. In na nek način je to tudi res. Avtorji arhitekture so štirje, vsi profesorji na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo:  prof. Janez Koželj, prof. dr. Aleš Vodopivec, prof. Jurij Kobe, izr. prof. mag. Tadej Glažar. Projektno dokumentacijo pa je izdelal in pripravil David Kozamernik.

Objekt F3 je eksperiment na več različnih nivojih. V prvi vrsti je bil projektantski eksperiment: kako v enotnem statičnem ogrodju ustvariti čim več različnih prostorskih rešitev. Avtorji so na bivalne potrebe odgovarjali različno: od terasastih stanovanj, do dvoetažnih dupleks enot. Preizkušali so različne konstrukcijske materiale. Velik del objekta je zgrajen iz lesa, kar je velika in zelo pomembna novost v slovenskem prostoru. Nekonvencionalne rešitve pa so tudi del končnih obdelav.

Z izgradnjo se je ta prvi del eksperimenta zaključil, sledi pa drugi del, ko bodo blok naselili prebivalci. Želja avtorjev je bila, da ustvarijo okolje za vzpodbujanje socialnih stikov.

Za vrednotenje vseh rezultatov eksperimenta bo potreben čas. Glede na visok interes za stanovanja, kljub nekoliko višji ceni, pa eksperiment že zdaj dokazuje, da se kakovostna arhitektura izplača.

 

O načrtovanju, gradnji in materialih smo se pogovarjali s prof. Janezom Koželjem: 

Kaj je bolje za učinkovito socialno gradnjo; manj stanovanj, ki so zelo kakovostna v vseh pogledih, ali več stanovanj, ki zagotavljajo minimalno udobje in spodbujajo  pomen prehodnosti, začasnosti bivanja v socialnem stanovanju; spodbujajo k izboljševanju statusa, ki bo omogočil boljše stanovanje?

Formula je preprosta, biti jih mora dovolj za pokrivanje potreb in morajo biti dostopna vsem, ki so do socialnih stanovanj upravičeni. Stanovanja morajo biti primerno velika in premišljeno zasnovana, da jih je mogoče prirediti za različne velikosti in oblike gospodinjstva. Premajhna niso fleksibilna, prevelika niso gospodarna. Treba je torej poiskati za vse primere optimalno velikost stanovanja in ga bremeniti s čim manjšimi stroški izvedbe. To pomeni, da morajo biti zasnova stanovanj čim bolj nevtralna, nedoločena in čim bolj skromno opremljena, najbolje zgolj s priključki, da spodbujajo iznajdljivost stanovalcev. Zagovarjam model pravično subvencioniranih najemnin, pred modelom postopnega odplačevanja. Pomembno je, da se spodbuja socialno dinamiko in povečuje  fond razpoložljivih stanovanj.

arh Aleš Vodopivec Brdo F3 2017

arh Aleš Vodopivec Brdo F3 2017

arh Aleš Vodopivec Brdo F3 2017

arh Aleš Vodopivec Brdo F3 2017

Zakaj je od načrtovanja (2005) do izvedbe trajalo 12 let?

Iz več razlogov. Smisel vsakega razvojnega projekta je, da z alternativnimi idejami in inovativnimi rešitvami presega rutino, še posebej, če je ta normirana s pravilniki in standardi. Za preseganje predsodkov in pomislekov pa je vedno potreben pogum, prepričanje v dober namen. Podobno, kot ste tudi vi postavili dilemo, ali več manj kakovostnih ali manj bolj kakovostnih neprofitnih stanovanj? Zato ni čudno, da je do odločitve za gradnjo minilo deset let. Poglavitno vprašanje se je postavljalo, kako opravičiti višjo ceno poskusne gradnje od predpisane najvišje cene kvadratnega metra bivalne površine neprofitnega stanovanja. Zasnovati in izvesti stanovanjski blok s čim manjšimi stroški in za najnižjo ceno ni bil cilj tega razvojnega projekta. Z njim smo želeli preizkusiti v eni stavbi čim več najrazličnejših arhitekturnih, gradbenih in tehničnih rešitev, kar je nasprotno od siceršnjega prizadevanja za čim večjo optimizacijo zasnovo in gradnje socialnih stanovanj, kar običajno dosežemo z uporabo tipskih rešitev in montažno gradnjo iz industrijsko pred-izdelanih gradbenih elementov. Cene za izvedbo prototipskih rešitev pa so praviloma ustrezno višje in prinašajo prihranke šele pri serijskih ponovitvah.  Poleg tega smo morali skozi tako dolgo obdobje predhodnih raziskav in priprav na izvedbo projekta spremljati tudi hiter razvoj gradbene tehnologije in hišne tehnike, še posebej na področju učinkovite rabe energije, da bi lahko novosti vgradili v projekt za izvedbo.

arh Tadej Glažar Brdo F3 3017

arh Tadej Glažar Brdo F3 3017

arh Tadej Glažar Brdo F3 3017

arh Tadej Glazar Brdo F3 3017

Kakšna so pričakovanja tega eksperimenta? Kako boste izsledke vašega eksperimenta uporabili v prihodnje?

Vzorčna hiša je tudi laboratorijska stavba. Z izsledki meritev in ocene izkušenj stanovalcev z uporabo svojih stanovanj, svoje lamele in celotne stavbe bomo dopolnili priročnik za načrtovanje in projektiranje trajnostnih večstanovanjskih stavb, ki smo ga v začetni fazi raziskave na osnovi splošnih ugotovite pripravili za izhodišče projektne naloge.

Gre za prvi večstanovanjski, pretežno lesen objekt. Kako je z leseno večstanovanjsko gradnjo v Sloveniji? Kje so težave (morda požarna varnost …?) in kje so prednosti?

Les je pri nas po krivici zapostavljeno gradivo, gradnja v lesu je omejena s predpisi, še posebej protipožarnimi, in številnimi predsodki o zahtevnem vzdrževanju lesa. Zaradi tega je gradnja javnih stavb, vrtcev, osnovnih šol, domov za stare, socialnih stanovanj, športnih dvoran in mostov, ki je na primer v Avstriji, Švici, Nemčiji in še posebej v Angliji  običajna, je pri nas zgolj izjema.  Zavest o prednostih uporabe industrijsko izdelanega lesa se uveljavlja prepočasi in še to predvsem z gradnjo enodružinskih hiš, skratka v zasebnem in ne v javnem sektorju, ki bi moral biti že zaradi zelenih javnih naročil za zgled praviloma bolj konservativni gradnji za trg . Raba lesa je v gradbeništvu raznolika in vsestranska tako za gradnjo lahkih konstrukcij velikih razponov kot za modularno gradnjo iz masivnih, križno lepljenih plošč. Največji izkoristek lesa ustvarja hitra in enostavna montažna gradnja, ki koristi vse prednosti industrijske proizvodnje: omogoča delo na zalogo,proizvodnjo in gradnjo skozi vse leto, mersko natančno in v detajlih dovršeno izvedbo. Lesena hiša nudi tudi zdravo in prijazno, na dotik prijetno stanovanjsko okolje. Les je pri nas tradicionalno gradivo iz obnovljivega vira, ki ga imamo v izobilju, ne znamo pa ga izkoristiti. Les je tudi gradivo prihodnosti, različne možnosti industrijske obdelave lesa za gradnjo še niso raziskane in ponujajo vedno več inovativnih rešitev trajnostne arhitekture.

arh Janez Koželj Brdo F3 3017

arh Janez Koželj Brdo F3 3017

arh Janez Koželj Brdo F3 3017

Kako je potekalo medsebojno sodelovanje? Kakšne so prednosti ali morebitne slabosti takšnega dela?

V našem primeru je bilo sodelovanje lažje, kot je sicer pri delu v skupini soavtorjev. Zasnovo smo po projektni nalogi začeli razvijati iz skupnih izhodišč, usmerjeno k skupnemu cilju. Poleg tega smo si sestavljeno stavbo razdelili v štiri lamele, vsako z drugačno orientacijo in drugačno obliko stopnišča, kar je narekovalo drugačno razporeditev in drugačno vrsto stanovanj. Poleg tega smo se domenili še za skupne prvine za oblikovanje zunanjosti stavbe, členitve, okna, gradiva, obloge, barve, še posebej za enotne skupne dele, ki povezujejo sestavljeno hišo v celoto. Na ta način, se je lahko vsak ukvarjal samostojno s svojim delom,  a se je vendar moral sproti tudi usklajevati z drugimi. Takšna oblika dela vsekakor prinaša v vsakem smislu več prednosti kot težav. Seveda skupinsko ne bi bilo uspešno brez požrtvovalnega prispevka vodstva projekta in nadzora izvedbe, ki je terjalo še posebej zahtevno  dogovarjanje, prilagajanje in preverjanje z izvajalcem, njegovimi podizvajalci in dobavitelji. Ker je bila hiša sicer poskusna gradnja, ki naj bi bila vendarle vzorčno izvedena, je bilo treba vsem sodelujočim postopoma privzeti drugačno razumevanje postopkov in organizacije gradnje. Ta naj bi  bila odprt proces stalnega in sprotnega usklajevanja med projektanti, nadzorniki, izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, ki naj bi se vsi z enako mero prizadevali doseči zastavljeni cilj gradnje.

arh Jurij Kobe F3 3017

arh Jurij Kobe F3 3017

arh Jurij Kobe F3 3017

 

Ime projekta:  VZORČNI OBJEKT – BRDO F3

Projektanti:

zasnova arhitekture: Tadej Glažar, Jurij Kobe, Janez Koželj, dr. Aleš Vodopivec, Uniarh

zasnova krajinske arhitekture: Dekleva&Gregorič arhitekti

zasnova betonske konstrukcije: dr. Vojko Kilar, Uniarh,

zasnova lesene konstrukcije: dr. Bruno Dujić, CBD

energetska zasnova: dr. Sašo Medved, FS UL

izvedbeni projekt arhitekture: David Kozamernik, RAP-ing

izvedbeni projekt konstrukcij: dr. Bruno Dujić, CBD

izvedbeni projekt strojnih inštalacij: Jože Oblak, ISP

izvedbeni projekt električnih inštalacij: Borut Glavnik, Eldata

Projektna skupina:

Ajda Kolenbrand, Anže Zalaznik, Nina Kadunc, Janez Marolt, Tina Kobe, Blaž Rupar, Jernej Iskra, Jure Judež, Matej Mejak, Tomaž Ebenšpanger, Urban Jeriha, Emil Jurcan, Blaž Romaniuk, Marko Smrekar, Jan Trošt (arhitektura), Matej Kučina (zunanja ureditev), Boštjan Ramovš (komunalna ureditev), Tomaž Blaž, Marko Jelenc (prometna ureditev), Tomaž Schrott (izkop in podgradnja)

Investitor: Stanovanjski Sklad RS

Lokacija: Ljubljana, Brdo

Projekt: 2004 – 2014

Izvedba: 2014 – 2016

Parcela : 6.796 m2

Pozidana površina : 1.173 m2

Bruto površine:7.301 m2

Klet: 2.977 m2

Pritličje: 1.165 m2

1. nadstropje: 1.153 m2

2. nadstropje: 1.157 m2

3. nadstropje: 1.152 m2

terasna etaža:   796 m2

 

Izvajalci:

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: STRABAG

Dobavitelji gradbenih materialov:

(Dobavitelj varnostnih sistemov, Dobavitelj opreme za obnovljive vire energije)

Jeklena konstrukcija:

Lesena konstrukcija, LAMO d.o.o.

Lesena fasada: LAMO d.o.o.

Vlaknocementne fasadne plošče: ALKAM d.o.o.

Dobavitelji hišne tehnike:

Elektro inštalacije ELCOM d.o.o.,

Strojne inštalacije KLIMA PTUJ d.o.o.

 

Fotografije objekta: Miran Kambič, udia

Besedilo: Matevž Granda

 

 

Naroči revijo

 

Deli objavo:

2 misli na “Skupnostni eksperiment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja