Postmodernizem pod bagre ali v knjige?

Prejšnji teden je ustanova Historic England obsežnemu spisku zavarovanih zgradb dodala sedemnajst novih britanskih arhitektur. Anglija z Walesom slovi po svoji dobro ohranjeni zgodovini ter množici dvorcev, gradov, cerkva in podeželskih domačij; zavarovanih naj bi bilo kar pol milijona stavb, zato se sedemnajst dodatnih ne zdi nič posebnega. Vendar pa tokrat ni šlo za normanske…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Arhitektura in konservatorstvo

V letu kulturne dediščine je prav, da nekaj pozornosti namenimo tudi odnosu med arhitektom in konservatorjem. V ponedeljek 7. maja so bile podeljene Steletova nagrada za življenjsko delo in Steletova priznanja za leto 2018, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Poimenovana so po Francetu Steletu (1886-1972), nestorju slovenskega konservatorstva in prvemu poklicnemu koservatorju pri nas.…

Nadaljuj z branjem

NONUMENT: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov

V sredo in četrtek 21. in 22. februarja se bo v Mestnem muzeju Ljubljana odvil dvodnevni mednarodni simpozij Nonument: Mapiranje in arhiviranje javnih prostorov. Pojem Nonument označuje arhitekturo, spomenike in javne prostore 20. stoletja, ki so zaradi političnih in družbenih sprememb bodisi dobili nov simbolen pomen bodisi ga izgubili. Med Nonumente sodijo npr. spomeniki preteklih…

Nadaljuj z branjem

Grad za 50 evrov

Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja naslednje leto praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni…

Nadaljuj z branjem

Nekdaj, daleč od skrbi

Dvorec Zalog pri Moravčah boste na zemljevidih zaman iskali. Včasih mogočno renesančno-baročno graščino so pogoltnili zublji druge svetovne vojne, dokončno pa jo je pokopala rekordna snežna odeja v petdesetih, ki je porušila provizorično ostrešje, ki bi jo lahko še ohranilo za naslednje rodove. Danes o stavbi, ki se je nekdaj ponašala z ambiciozno prostorsko zasnovo,…

Nadaljuj z branjem

Vražji vrtec: državno uničevanje dediščine*

Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je pred kratkim javnosti in ministrici za notranje zadeve Vesni Gjörkös Žnidar posredoval javni poziv, ki opozarja na uničenje dragocene poznoantične arheološke dediščine na naših tleh, ki ga izvaja nihče drug kot notranje ministrstvo samo: »Dne 17. februarja so po nalogu Ministrstva za notranje zadeva RS na podlagi…

Nadaljuj z branjem

V deželi kozolcev

Kozolec je verjetno ena najbolj zanimivih avtohtonih arhitekturnih lesenih konstrukcij pri nas. Skoraj neverjetno je, kako se je za tako osnovno funkcijo, kot je sušenje in spravilo sena, razvila tako sofisticirana in kompleksna arhitektura. Zanimivo je tudi, da se je kozolec razvil izključno na slovenskem teritoriju. Kozolec je tako razširjen, da se nam zdi povsem…

Nadaljuj z branjem

Srečal sem ga naključno

Napisal: Bojan Maraž Uredila Tinka B. Prekovič Objavljamo čudovito, nenavadno, osebno, lebdečo in zenovsko izpoved v počasnem ritmu. Poklon človečnosti. Zahvalo iz daljnega Bangkoka. Ker je vse v naravi stvari in ima vse svoj namen, kot pravi avtor zapisa, oblikovalec Bojan Maraž. Grof Guglielmo Coronini Cronberg        Srečal sem ga naključno. Tako se je sprva zdelo.…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI JI JE ŽAL

Kolikokrat se vam je že zdelo, da bi se morala novozgrajena hiša mimoidočim vljudno opravičiti, ker so jo postavili? Obvezna izjava na fasadi »odpustite arhitektu, saj ni vedel, kaj dela« bi verjetno kmalu postala bolj popularna, kot bi si arhitekti želeli – razen seveda takrat, ko bi obtoževala arhitekta, ki ga imamo morda za svojega…

Nadaljuj z branjem

KULTUROCID

Na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu je bila pred nekaj dnevi razglašena prva mednarodna sodba za uničevanje kulturne dediščine. Obtoženi Malijec Ahmad Al Faki Al Mahdi je dejanje priznal in tako postal tudi prvi obsojenec za t.i. kulturocid. Prelomnica za Haaško sodišče je tudi pomembno poglavje v boju proti na žalost spet aktualnim načrtnim uničevanjem…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINE PREOBILJA: PRIMER OSLO

S preobiljem, vsaj sodeč po vsakodnevnih kavarniških pogovorih, pri nas nimamo večjih problemov. Zdi se, da jih nikoli nismo imeli in da nam tudi v prihodnosti ne bo treba preveč skrbeti, kam z denarjem – vsaj, dokler ne začnemo črpati milijonov sodčkov nafte izpod Piranskega zaliva in dokler s hidravličnim drobljenjem (»frackingom«) preorjemo Prekmurja. Če…

Nadaljuj z branjem

BENEČANKA – BELA ALI RDEČA?

Pretekli teden je v medijih zaokrožila informacija, da bo Benečanka spremenila barvo iz rdeče v belo. Pa ne gre za politično konverzijo kake stare beneške gospe iz levice na desnico, temveč za konservatorsko odločitev, da se fasada poznogotske vogalne stavbe na Tartinijevem trgu v Piranu, ljubkovalno imenovane Benečanka, ob aktualni prenovi iz značilne temno rdeče…

Nadaljuj z branjem

RUŠEVINSKI IMPORT / EXPORT

V teh dneh je meščane Detroita dodobra razburil umetniški projekt Ryana Mendoze na letošnjem umetniškem sejmu Art Rotterdam. Umetnik je namreč za majhen denar kupil eno izmed neštetih praznih lesenih hiš, ki so jih prebivalci zapustili zaradi nižanja življenjske ravni in porasta kriminala, upada delovnih mest, predvsem pa zaradi propada številnih hipotekarnih posojil v kriznih…

Nadaljuj z branjem