Potreba po lepoti

Ko beseda nanese na lepoto, je še danes včasih slišati, kot da gre za nekaj redkega in povsem ločenega od vsakdanjega življenja. Ljudje takrat odvrnejo pogled od sogovornika in ga, metaforično in včasih tudi dobesedno, uperijo navzgor. Glas se stiša in postane nekoliko hripav. Prava lepota da je redka in elitna; kako bi sploh lahko…

Nadaljuj z branjem

Miloš Kosec: Gradovi kot stanovanjske zadruge?

Kaj narediti s propadajočimi slovenskimi gradovi in dvorci? V svetovnem letu kulturne dediščine smo tudi na Outsiderjevih spletnih straneh predstavili nekaj alternativnih pogledov na reševanje in novo uporabo nepremične kulturne dediščine: od uspešne francoske pobude »crowdfundinga«, pri kateri lahko solastniški delež gradu de la Mothe-Chandeniers pridobite že za 50 eur in s tem prispevate k…

Nadaljuj z branjem

Diplomatska arhitektura in slab posel

Pred dnevi se je odprlo novo londonsko veleposlaništvo Združenih držav. Diplomati so zaradi poostrenih varnostnih zahtev elitno lokacijo na trgu Grosvenor v Westminstru zamenjali za precej manj ugledno, pa zato hitro razvijajočo se četrt Nine Elms na južnem bregu Temze. Selitev je pomenila tudi menjavo nekoliko zadržane modernistične palače Eera Saarinena iz petdesetih let za…

Nadaljuj z branjem

Grad za 50 evrov

Slovenija ni edina dežela, ki ima resen problem z varovanjem in obnovo gradov in dvorcev. Čeprav večina zahodnih držav za vrhunske primerke svoje arhitekturne dediščine skrbi neprimerno bolje, pa je število kakovostnih spomenikov, ki bi si zaslužili varovanje, tudi drugje pogosto preveliko za apetit države ali zasebnih lastnikov. Med takšnimi propadajočimi primerki je tudi grad…

Nadaljuj z branjem

Nekdaj, daleč od skrbi

Dvorec Zalog pri Moravčah boste na zemljevidih zaman iskali. Včasih mogočno renesančno-baročno graščino so pogoltnili zublji druge svetovne vojne, dokončno pa jo je pokopala rekordna snežna odeja v petdesetih, ki je porušila provizorično ostrešje, ki bi jo lahko še ohranilo za naslednje rodove. Danes o stavbi, ki se je nekdaj ponašala z ambiciozno prostorsko zasnovo,…

Nadaljuj z branjem

SLOVENSKI GRADOVI STRAHOV DANES – 2. DEL

Po drugi svetovni vojni so veliko večino naših gradov in dvorcev njihovi lastniki zapustili: bodisi potomci starodavnih rodbin, katerih družinska drevesa so se v grajskih dvoranah vila od stropa do tal, bodisi malce novejši meščanski povzpetnik, ki so si priborili svoje »družinsko gnezdo« – ti slednji so bili idejni potomci Prešernovega novopečenega graščaka, ki je…

Nadaljuj z branjem

GRADOVI NA RAZPOTJU

Grajskih stavb: gradov, dvorcev in dvorov, je bilo na ozemlju današnje Slovenije v slabih tisoč letih blizu tisoč – danes jih v takšni ali drugačni materialni obliki vztraja še približno polovica. Nekaj jih je zgledno obnovljenih; spet drugi so razvaljeni že stotine let, ali pa na njih spominja le še konfiguracija zemljišča in morda nekaj…

Nadaljuj z branjem