Šola s pasivno ventilacijo

Šola v vasi Gando, Burkina Faso, je zgrajena iz tradicionalnih materialov, z lokalno tehnologijo gradnje in z velikim poudarkom na aktivni participaciji lokalnih prebivalcev. Glina, pridobljena na mestu gradnje, je premešana z agregati in cementom, in uporabljena za gradnjo zidov. Šola je odličen primer uspešne kombinacije prilagoditev gradbenih materialov, klimatske učinkovitosti, socialne angažiranosti in estetike.…

Nadaljuj z branjem

Mihael Jožef Toman: Pravico do vode imajo vsa živa bitja

Intervju: Mihael Jožef Toman Pogovarjala se je: Kaja Kokot Žanič Portret: Arne Hodalič V listju ozelenelih, bujno razraščenih brez, javorjev in japonskih češenj nasproti živalskega vrta je vse glasneje škrabljalo, kaplje dežja pa so polzele tudi po oknih predavalnic ob Večni poti. Boljše spremljave si tistega majskega dne sploh ne bi mogla zamisliti! Obetal se mi…

Nadaljuj z branjem

Michael Obrist: Kaj stoji za imenom feld72?

Feld pomeni polje. Definira nekaj, kar je vmes. Lahko so to elementi, osebe, discipline. Odpira različne asociacije – teorija polja, polje raziskav, meje polja, Bourdieujevo polje … Za tiste, ki iščejo skrivnosti, pa skupaj s številko razkriva tudi mesto in naslov. Delo feld72 raziskuje presečišče med arhitekturo, uporabnim urbanizmom in umetnostjo. Michael Obrist – Feld72…

Nadaljuj z branjem

Namesto o jezikovni nadvladi razmišljati o jezikovnem sobivanju

Napovedana sprememba Zakona o visokem šolstvu, ki odpira prostor predavanjem v tujem jeziku, je domačo javnost razdelila na dva pola: spremembe zakona podpirajo Rektorska konferenca RS ter znanstvena sveta Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo; proti spremembam pa je večina jezikoslovne stroke: Slavistično društvo Slovenije, programski odbor Toporišičevo leto, tu je tudi Peticija za…

Nadaljuj z branjem

2 x XXL

Na kavi z Marušo Sagadin in Matejem Andražem Vogrinčičem  Ej! Glej! Ja, ja, ja, ja! Vse, o čemer sta govorila, je bilo povedano s poudarjeno intonacijo in valujočim ritmom. Allegro, vivace, forte, piano, giocoso, scherzando, sforzando. Drug drugemu sta si prišla prijazno naproti. Prav zelo se ne poznata. Oba XXL po staturi in svojem dosedanjem opusu.…

Nadaljuj z branjem

Intervju Zaha Hadid Architects: Parametricizem, vizija ali utopija?

Pred petnajstimi leti je na dunajski univerzi za uporabne umetnosti (die Angewandte) začel delovati studio Zaha Hadid. Kontroverzna arhitektka je v tem času izšolala več generacij mladih arhitektov. V Avstriji je zgradila tudi nekaj markantnih objektov. Skakalnica in železniške postaje v Innsbrucku so že postale arhitekturne ikone. Nova knjižnica in učni center na Dunaju je…

Nadaljuj z branjem

Boris Podrecca: SLUČAJI SO FANTASTIČNA STVAR

Boris Podrecca je človek srednje Evrope. Govori večinoma slovensko, vmes pa preskoči na angleščino, ko govori o urbanizmu, nemščino, ko govori o filozofiji in citira v italijanščini, ko govori o arhitekturnih stilih. Anekdote večinoma pove v srbohrvaščini. Trenutno na največjem dunajskem gradbišču gradijo njegov Bank Austria Campus. Tik pred odprtjem je nova postaja podzemne železnica…

Nadaljuj z branjem

Iz prve številke revije OUTSIDER: Intervju Janez Koželj

NAJPREJ MORAŠ IMETI VIZIJO, NATO PA JO MORAŠ IZVAJATI Janez Koželj je arhitekt, urbanist in profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Zadnja leta je javnosti morda najbolj znan kot podžupan Mestne občine Ljubljana. V tretjem mandatu pomaga predvsem pri uresničitvi projektov zelene prestolnice Evrope, ki temeljijo na dolgoročni viziji mesta. Njegovo arhitekturno ustvarjanje je zaznamovala …

Nadaljuj z branjem

Tomaž Čeligoj: Pravokotna glava je hud problem…

… ali kako je neki arhitekt miško in Autocad zalučal skozi okno in postal varilec 100% kraška duša, trdoživi brinov grm, samosvoja teranova esenca, mehka maslena rezina lepo zorjenega pršuta, karizmatični kolega arhitekt Tomaž Čeligoj, soustanovitelj arhitekturnega podjetja Kombinat d.o.o., občasni sodelavec skupine prostoRož, je 30.6.2015 na socialnem omrežju Facebook obelodanil nenavadno vest: da je…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem