Nina Kožar: Čudežna dieta za dolgo in srečno življenje

Pred časom sem na spletni strani medijske hiše The New York Times brala članek o prebivalcih grškega otoka Ikarija, ki živijo nenavadno dolgo. Pri osemdesetih letih imajo še dokaj aktivno spolno življenje, pri devetdesetih počasi umirijo strasti in se raje posvetijo svojim vrtovom, čebelnjakom in penzionom, v katerih sprejemajo turiste. Znanstveniki z vsega sveta jih…

Nadaljuj z branjem

Slovenka v italijanskih čevljih na japonskem gradbišču

Iva Smrke Kröger, kolumna #Outsider02 Sedim v japonski izakayi, obuta v italijanske čevlje, pijem nemško pivo in berem ameriško knjigo. Kako čudovit svet, poln priložnosti. … Ob besedah poslovno potovanje zaslišim otrpel zvok letala, v katerem bom 12 ur preživela v kabini pod pritiskom in v katerem bo stevardesa že vnaprej poznala, kaj bom izbrala za glavno…

Nadaljuj z branjem

Potopljena Evropa

Na Mediteranu čas teče počasneje. Ali pa je minut in ur na obalah Sredozemlja preprosto več. Ni mi še uspelo, da bi si ta nadnaravni pojav docela pojasnil, a verjamem, da morje upočasnjuje ljudi, njihove korake in misli. Tudi na Mediteranu se, mislim si, mnogim mudi, a je njihovo hitenje neopazno s prostim, kontinentalnim očesom.…

Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE KONTEKSTA

V dobi, ko smo venomer obkroženi z informacijami, se nam zdi, da sploh ne potrebujemo nikogar, da bi nam karkoli razložil oziroma povedal. Popolna dostopnost informacij nam ustvarja vtis, da vse vemo, saj lahko cel svet nosimo v žepu. Šol sploh ne potrebujemo, saj si lahko vse, kar želimo, enostavno pogledamo na youtubu ne da…

Nadaljuj z branjem

Bojana Kunst: UMETNIKI NA POTI

V zadnjih dveh desetletjih po Evropi nenehno potuje mnogo plesalcev in scenskih umetnikov, producentov, kuratorjev in direktorjev festivalov. Potuje od rezidence do rezidence, od koprodukcijske hiše do koprodukcijske hiše, od festivala do festivala. Manifestacije sodobne scenske umetnosti so večinoma mednarodne; kulturna izmenjava, medkulturno sodelovanje in mobilnost umetnikov pa so ključni pojmi, brez katerih se ni…

Nadaljuj z branjem

MISELNI TRAK NAMESTO TEKOČEGA TRAKU

Mobilnost je bila velika tema v arhitekturi 60. let prejšnjega stoletja. Spomnimo se na študije mobilnih kapsulnih bivališč, pa na mobilno mesto Walking City skupine Archigram ali pa, če izpostavim enega od posebej lepih primerov, projekt Potteries Think Belt, Miselni trak v Potteriesu, arhitekta Cedrica Prica. To je bil arhitekturno urbanistični projekta za spremembo opuščenih…

Nadaljuj z branjem

PREMIKAM SE, TOREJ SEM

Od nekdaj mi je najhuje vsakič, ko me kdo vpraša, od kod sem. Kako naj mu odgovorim? Rojena v Beogradu, s hrvaškim potnim listom, pišem za slovenske časopise, dve tretjini življenja sem prebila na Kitajskem, moje stalno prebivališče je v Avstriji … »Z avtoceste sem,« bi se glasil najbolj točen odgovor. Sem državljanka letališč in…

Nadaljuj z branjem

PAMET NA PAMET

Ko je moj najmlajši sin Lolo iz Pekinga, kjer je bil rojen in kjer je odrastel do šestnajstega leta, vstopil v zagrebško 18-to gimnazijo, je prvo enico dobil iz hrvaškega jezika. Ne zato, ker ga ni znal. Zato, ker ni razumel, kaj poskušajo s temi čudnimi besedami doseči. ‘Nisem se naučil pesmi na pamet.’ Mi…

Nadaljuj z branjem

POOR IS NOT COOL

Prvi nasveti, ki sem jih dobil na Japonskem, so bili od profesorja, ki nas je gostil na univerzi v Osaki: ”Dve stvari sta tabu na Japonskem. Prvo so brezdomci in drugo so jakuze. O teh stvareh naj se ne bi razpravljalo.” In tudi nisem, vse do konca ponovoletnih praznikov 2014, ko sem bil povabljen na…

Nadaljuj z branjem

TRGOVINA MIU MIU V TOKIU

Na čelu 50-članske ekipe, ki je projektirala projekt načrtovanja in izgradnje trgovine Miu Miu v Tokiu, je bila mlada slovenska arhitektka Iva Smrke Kröger, vodja projektov v švicarskem biroju Herzog & de Meuron. “V zadnjih treh letih sem zaradi posla z letalom prepotovala 380.000 kilometrov; razdalja, enaka poti do lune. Ciljev je bilo več, ampak bolj kot katero koli…

Nadaljuj z branjem

TUHTANJE PO ZAMEJSKO

 Manjša inventura zdomca za tipkovnico. Misli z druge strani meje. Soočen z manjšo inventuro se sprašujem, koliko se je v zadnjih šestih letih, odkar živim in delam v Londonu, spremenil moj pogled na Slovenijo? Kaj mi o razlikah med zdajšnjim delovnim okoljem in domačim prostorom govorijo izkušnje? Kje se kažejo priložnosti in pomanjkljivosti na obeh…

Nadaljuj z branjem