Konferenca DOCOMOMO 2018 v Ljubljani

Mednarodni komite za dokumentiranje in varstvo zgradb, lokacij in sosesk modernističnega gibanja praznuje 30. obletnico. DOCOMOMO sta leta 1988 v Eindhovnu ustanovila nizozemska arhitekta Hubert-Jan Henket in Wessel de Jonge. Konec osemdesetih je bil čas, ko je postmodernizmu in njegovim raznolikim kritikam modernističnega urbanizma in arhitekture počasi uhajal veter iz jader. Kljub ponovni porasti zanimanja…

Nadaljuj z branjem

Cenzura in patina

Eden izmed nikoli zaključenih denacionalizacijskih procesov, na katere smo se v zadnjih treh desetletjih navadili podobno kot na globalno segrevanje, je spor med Festivalom Ljubljana in križniškim redom. Vrti se okrog starodavnega kompleksa Križank, ki so bile stoletja samostan Nemškega viteškega reda, po drugi svetovni vojni in Plečnikovi prenovi pa so postale sedež in glavni…

Nadaljuj z branjem

Kako se podpiše arhitekt?

Po ne tako davni konvenciji je osebni podpis potrditev istovetnosti – z njim pred oblastjo in drug pred drugim dokazujemo svojo identiteto in unikatnost. Pred podpisi so obstajali pečati in znaki, ki so stoletja uspešno služili enakemu namenu – predvsem seveda zato, ker je bila večina populacije nepismena. Danes pa podpis že nadomeščajo elektronska kodna…

Nadaljuj z branjem

Bogo Zupančič: pogovor o novi knjigi Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju

Plečnikovo leto je za nami. Bogo Zupančič ga je med drugim posvetil raziskavi o Plečnikovih študentih, ki so delali v pariškem ateljeju pri Le Corbusieru. Rezultat je obsežna knjiga, ki razkriva zanimive zgodbe mladih arhitektov iz pred stoletja, ki so zapustili milje ljubljanskega mojstra in skušali ujeti vodilni tok moderne arhitekture. Leta 2007 ste v…

Nadaljuj z branjem

Lažna dilema med solato in dobičkom

Tako, kot smo Plečnikovo leto začeli, ga bomo očitno tudi končali. Pa ne zaradi kakšnih posebnih dosežkov pri varovanju dediščine, odmevnih strokovnih simpozijev ali popularizacije dela našega največjega arhitekta. Ne, rdeča nit, ki ji dosledno sledimo (in se obnjo nenehno tudi spotikamo), je Plečnikov Bežigrajski stadion. Ta že leta polni časopisne naslovnice, saga o sporih…

Nadaljuj z branjem

Plečnik, mesto in jaz

Arhitekturna spletna platforma Architectuul bo spomladi 2018 objavila spletni Dossier o urbanih intervencijah Jožeta Plečnika , poimenovan Plečnik, mesto in jaz (Plečnik, The City and Me). Kot so zapisali pri Architectuulu, velikega arhitekta še posebej zaznamuje sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa med človekom in (grajenim) okoljem, ki presega oblikovanje zgolj posameznih predmetov oziramo stavb. Avtorji projekta…

Nadaljuj z branjem

Pogovor o Plečniku: Dr. Damjan Prelovšek

Dr. Damjan Prelovšek je posvetil svoje življenje raziskovanju Plečnika in njegovih del. Je vnuk inž. Matka Prelovška, direktorja gradbenega urada mesta Ljubljana v času, ko je Plečnik gradil svojo Ljubljano. Med drugim je prezidal in opremil tudi vilo na Poljanah, kjer Damjan Prelovšek živi. Poleg raziskovalnega dela, številnih člankov, publikacij in monografij je sistematično zbiral…

Nadaljuj z branjem

KAKO JE ŽELEZNICA POSTAVILA ENO IN ZRUŠILA DRUGO GALERIJO

Te dni praznujemo okrogli obletnici rojstva dveh velemož iz družine Cankar. Včeraj je preteklo natanko 140 let od rojstva našega največjega pisatelja Ivana Cankarja; pred nekaj tedni, 22. aprila, pa je minilo 130 let od rojstva njegovega bratranca Izidorja. Umetnostni zgodovinar, pisatelj, politik in diplomat je namesto bratrančeve boemske življenjske poti izbral bolj bleščeč salonski…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

HIŠA, KI NI HOTELA UMRETI – POHLEP PO AVTENTIČNOSTI, 1. DEL

Že pri vstopu v hišo velja posebni režim; prostovoljci najprej razvrstijo čakajoče v manjše skupine in jih uvedejo v skrbno režirano izkušnjo onkraj starih lesenih vrat, nad katerimi brli plinska svetilka, ki se povsem zaveda svojega ostrega kontrasta z bližnjimi steklenimi stolpnicami londonskega Cityja. Po tem, ko uslužbenci diskretno poberejo obvezni prispevek desetih funtov, vas…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIKOVA KATARZA

Dunaj je vstop v dvajseto stoletje zaznamovalo obdobje progresivnih idej, svobodni upor znanemu in stremenje k ustvarjanju nevidenega. Z razcvetom gradbeništva ob dokončanju nove Ringstrasse, je monumentalna arhitektura različnih pompoznih slogov snovala blok elitistov, s tem pa tudi blok vedno glasnejših kritikov. Dunaj je z ustanovitvijo Dunajske secesije, kjer so se različni umetniki zavzemali za novo radikalno…

Nadaljuj z branjem