DUHOVI PROIZVODNJE

V veliko sečoveljsko slano polje, plitev stik sladke vode reke Dragonje in slanih voda Piranskega zaliva se že stoletja vtiskuje pravilen geometrijski raster prekopov, kanalov in nasipov. Na preklopih mreže so tu in tam postavljene kamnite hiše, danes večinoma v ruševinah, ki kot zakovice pritrjujejo mrežo solnih polj na plitvo dno, da ga ne bi…

Nadaljuj z branjem

POPOTOVANJE PO 27. APRILU

Pred bralca vržem tezo, da je zanimivost potopisa po navadi obratno sorazmerna z dolžino potovanja, ki ga opisuje. Zato se »V osemdesetih dneh okoli sveta« Julesa Verna vse prehitro reducira le na seznam voznih redov vlakov in ladij, medtem pa je Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža« kljub celo po čitalniških merilih skromnim geografskim dometom…

Nadaljuj z branjem

§ 107

Wittgenstein si za pisanje vzame čas; ko o jeziku pove vse, kar je možno povedati, ga prevede v snov. V dunajski Kundmanngasse se med vrste najemniških palač, ki sestavljajo tipično tkivo mesta od središča pri zvoniku svetega Štefana pa vse do obronkov vinorodnih gričev na obrobju, vrivajo ulični zidovi skritega vrta. Nanj vodijo komaj opazna…

Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE ZA ČETRT MILIJONA LET

Kadar govorimo o klasičnem ali brezčasnem oblikovanju, imamo po navadi v mislih oblikovanje, ki vrednost in pomen obdrži ne glede na časovne, družbene in politične spremembe. Ustvarjalec predmetom torej podeli obliko, ki je od trenutnih razmer neodvisna in nagovarja nekaj bistvenega in v človeškem bitju nespremenljivega, večnega. Vendar pa tudi ta »večnost« operira s časovnim…

Nadaljuj z branjem

HIŠE KOT FILMSKE ZVEZDE

Tako kot je commedia dell’arte zaznamovala popularno kulturo 18. stoletja, opera pa tisto 19. stoletja, je film 20. stoletju med vsemi umetnostmi pustil verjetno najobčutnejši pečat. Arhitektura na prvi pogled ni privilegirana filmska zvezda; ker je njena ključna lastnost trajanje, se zdi, da se le težko polno izrazi v devetdesetih minutah celuloidnega traku. Kljub temu…

Nadaljuj z branjem

IZ FANTASTIČNEGA KABINETA DR. FABIANIJA

Arhitekt, čigar 150-letnico slavimo letos in ki je Ljubljano pod županstvom Ivana Hribarja odločilno zasukal v smer moderne prestolnice, se je celo aktivno življenje ukvarjal tudi s tehničnimi poizkusi in zamislimi. V njegovih izumih in patentnih predlogih se navdušenje nad sodobno tehniko in tehnološkim napredkom srečuje z renesančno željo po celostnem ustvarjanju in skoraj futurističnim…

Nadaljuj z branjem

MATERIALNOST NEKEGA DOMA

Ko govorimo o iskrenosti arhitekture, o njenem bistvu, smo najpogosteje navajeni razmišljati o njenem ustroju. Človeškemu telesu dajejo obliko kosti, ki na zunaj res niso vidne, vendar pa bi, če bi nam jih kdo izmaknil, naša človeška oblika postala brezobličen kup mesa in telesnih sokov. Enako mora biti iskrena zunanjost arhitekture logična posledica njenega notranjega…

Nadaljuj z branjem

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki…

Nadaljuj z branjem

Upravljanje s propadom?

Pred uveljavitvijo intenzivnega kmetijstva je bil eden najboljših načinov za pridobitev novih obdelovalnih površin požigalništvo. Ne le, da je požar sam od sebe uničil večino dreves, ki so ovirala razširitev polj, plast pepela je ustvarila tudi izredno rodovitno plast in tako prvinsko pognojila bodoče kmetijske površine. Takšno dinamiko bi lahko razširili tudi na naravi nasprotno…

Nadaljuj z branjem