Tanja Radež: Samouresničljive prerokbe

Razstava serije plakatov Samouresničljive prerokbe oblikovalke Tanje Radež, ki je na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na videz na lahkoten in hudomušen način skozi podobe in znane besedne zveze raziskuje različne žensko-moške vloge, intimne strahove in želje, političen odnos do sveta in samega sebe. Prepletajoče podobe iz Tanjinih digitalnih arhivov in besednih zvez,…

Nadaljuj z branjem

HERMAN HERTZBERGER: Arhitekt mora imeti dobre oči. Oči, ki opazijo čudeže v okolju.

ČE SI ARHITEKT, NAREDI PROSTOR ČLOVEKU – IN SE UMAKNI Pogovarjala se je: Nina Granda Herman Hertzberger(1932, Nizozemska) velja za enega najvplivnejših arhitektov zadnjih 30 let. Sam se ima za socialno angažiranega arhitekta, s strastjo do oblikovanja stavb po meri človeka. Stavba mora dimenzijsko ustrezati merilu človeka, da mu omogoča polno gibanje. Bistvena lastnost arhitekta…

Nadaljuj z branjem

RINTALA EGGERTSSON ARHITEKTI: SPROŠČENI PRAGMATIZEM

1. del pogovora Rintala Eggertsson je prepoznaven skandinavski arhitekturni biro, ki ga vodijo Finec Sami Rintala, Islandec Dagur Eggertsson in Norvežanka Vibekke Jensen. Ne zanima jih razvijanje velikega števila projektov  in niso fascinirani nad velikimi in razkošnimi projekti. Zanimajo jih veščina izdelovanja arhitekture, izpostavljanje temeljnih arhitekturnih elementov in vključevanje ljudi v proces konstruiranja arhitekture. Svoj pristop k…

Nadaljuj z branjem

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2016

Včeraj so bile v nedavno prenovljeni Narodni galeriji podeljena letošnja Plečnikova odličja. Naša osrednja priznanja za arhitekturno prakso in teorijo so razdeljena na Plečnikovo nagrado, Plečnikove medalje za arhitekturne realizacije in za arhitekturno publicistiko ter na Študentsko Plečnikovo priznanje. Na razpis za Plečnikove nagrade je prispelo kar 47 del; med njimi je strokovna žirija v…

Nadaljuj z branjem

POD ARHITEKTOVO KOŽO: OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Vsakodnevni stik z arhitekturo praviloma doživljamo le prek vrhnjih slojev: pogled se nam ustavi na finalnem ometu, na zaščitnih premazih okenskih okvirjev, na strešnikih. Zato je vsako razgaljanje stavbe in odpiranje vrhnjega sloja, ki doleti stavbe ob prenovah, dozidavah in rušitvah, podobno detektivski nalogi. Pod enotno zaščitno plastjo se skrivajo plasti nekih drugih programov, časov…

Nadaljuj z branjem

POGLED V ODPRTO OBZORJE, TO JE MOJ NAJLJUBŠI POGLED

Pogovor z arhitektko Marušo Zorec Zmernost. Disciplina. Spoštovanje. Kontekst. Globoka vera v arhitekturo. Lirika in toplina, ki prihajata iz njene na videz zadržane pojave. Ko spregovori, ima kaj povedati. Blizu ji je arhitektura šestdesetih in sedemdesetih let, še posebej Oton Jugovec. Pri svojem delu združuje nekatere principe tistega časa z lastno občutljivostjo do zgodovinskih izpovedi…

Nadaljuj z branjem

ŽENSKE V ARHITEKTURI

Pred jutrišnjim dnevom žena objavljamo rezultate raziskave revije The Architectural Review o položaju žensk v arhitekturi, razkrite konec februarja 2016. Peta letna raziskava o ženskah v arhitekturi združuje izkušnje 1000 arhitektk po vsem svetu. Rezultati niso prav spodbudni. Vsaka peta ženska leta 2015 pravi, da svojih kolegic ne bi vzpodbujala v izbiro arhitekturnega poklica. Petina…

Nadaljuj z branjem

ŠOLA KOT JAVNI PROSTOR MLADIH

SREDNJA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM  Koncept Obešena steklena fasada je mediator med novo hišo in obstoječim uličnim kontekstom. Obenem je zaslon kompaktnega volumna z obsežnim in raznolikim gostinskim izobraževalnim programom, ki se odpira na zunanje javne prostore, ulico in atrij. Pogovor z arhitektko Marušo Zorec: Kakšna je idealna šola in v čem se vaš objekt…

Nadaljuj z branjem