Tipologija naravnega udobja

Hiša na Dobenem tipološko ne ustreza okoliški gradnji. Sosednje hiše so kockaste, z vsaj dvokapno streho, frčadami in balkoni. Če bi se arhitekt zgledoval po okoliški pozidavi, bi nastala še ena dolgočasna hiša. Arhitekt Matej Gašperič ni človek, ki bi sprejemal omejitve. Za dobre prostorske in arhitekturne rešitve, skladne z naravo in naročnikovimi potrebami, se…

Nadaljuj z branjem

Tobias Frere-Jones, oblikovalec

Tobias Frere-Jones, oblikovalec črkovnih vrst KO MISLIŠ, DA JE OBLIKOVANJE KONČANO, TI JE SAMO ZMANJKALO SPOSOBNOSTI, DA BI OPAZIL POMANJKLJIVOSTI Ob najinem srečanju Tobias Frere-Jones najprej dolgo proučuje prvo števiko revije Outsider. Lista, primerja, tuhta, kakšno stran pogladi s prstom. »Oh, oprostite,« končno pravi. »Veste, že od otroštva imam to lastnost. V restavraciji nikoli nisem mogel naročiti…

Nadaljuj z branjem

Boris Podrecca: SLUČAJI SO FANTASTIČNA STVAR

Boris Podrecca je človek srednje Evrope. Govori večinoma slovensko, vmes pa preskoči na angleščino, ko govori o urbanizmu, nemščino, ko govori o filozofiji in citira v italijanščini, ko govori o arhitekturnih stilih. Anekdote večinoma pove v srbohrvaščini. Trenutno na največjem dunajskem gradbišču gradijo njegov Bank Austria Campus. Tik pred odprtjem je nova postaja podzemne železnica…

Nadaljuj z branjem

VAN DER ROHE VS. FARNSWORTH

Konflikti med arhitektom in naročnikom so verjetno že od nekdaj stalnica arhitekturne stvarnosti in nič ne kaže, da se jih bomo v prihodnosti znebili. Razrešitev konfliktov je sicer najpogosteje podobna kompromisu, vendar pa iz zgodovine poznamo tudi tako ekstremne primere, kot je oslepitev arhitekta (čeprav gre očitno v primeru oslepitve Postnika Jakovljeva, arhitekta Ivana Groznega,…

Nadaljuj z branjem

Pisma bralcev: Zaha Hadid odpira vprašanja in to me privlači

Pred kratkim smo na uredništvo prejeli vprašanje arhitekta Mateja Gašperiča, ki se nanaša na intervju s Patrikom Schumacherjem, direktorjem in partnerjem Zaha Hadid Architects, objavljenem v 2. številki revije Outsider. Spodaj navajamo vprašanje  in v nadaljevanju odgovor. Živijo Matevž, Z zanimanjem sem na dušek prebral zadnjo številko Outsiderja – med drugim tudi tvoj intervju z…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Ko sem se vrnil, sem vedel, da sem s starim življenjem opravil – 3.del

V tretjem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem govorimo o življenski prelomnici: o poletni arhitekturni šoli pri Glennu Murcuttu. Po vrnitvi iz Avstralije se je za Mateja začelo novo življenje.  (O uporabniški izkušnji v arhitekturi si lahko preberete v prvem delu intervjuja in o odgovornosti arhitektov do okolja v drugem delu.) … Zaštudijski arhitekturni program Glena Murcutta, ki si se…

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Kavelj 22 ali o boju z birokratskimi mlini na veter – 2.del

V drugem delu intervjuja z arhitektom Matejem Gašperičem smo govorili o temeljih dobrega sodelovanja z naročniki, težavnimi birokratskimi postopki in odgovornosti do prostora , ki jo nosimo arhitekti. Več o njegovih začetkih si lahko preberete v prvem delu intervjuja. (Pogovor je objavljen v treh delih – 2. del, 3. del)

Nadaljuj z branjem

MATEJ GAŠPERIČ: Oblikovanje uporabniške izkušnje v arhitekturi – 1.del

Matej Gašperič arhitekturo doživlja kot svoje poslanstvo. Snuje družinske hiše, ki jim ne vgradi zgolj oblikovne zasnove, ampak uporabniško izkušnjo. K arhitekturi se je vrnil po uspešni karieri v računalništvu. Eden prvih študentov na ljubljanski Fakulteti za arhitekuro, ki je začel z računalniško animacijo in modeliranjem, danes ustvarja analogno, veliko skicira in za vsako hišo izdela maketo. K arhitekturi se je vrnil…

Nadaljuj z branjem