Obesite arhitekta!

Samospoštovanje, ki si ga arhitekti včasih kar nehote in po ustaljeni navadi namenjamo, ni vedno v sozvočju s čustvi splošne javnosti. Saj ne, da gojimo iluzije o množicah, ki nam pojejo hvalo. Arhitekt je pač oseba, ki je najbolj podobna uradnemu zastopniku neke novogradnje, saj predstavlja njenega avtorja, odvetnika in ambasadorja obenem. Zato ni presenetljivo,…

Nadaljuj z branjem

O oblasti v arhitekturi

Ta četrtek, 21. 9. 2017, se bo ob desetih dopoldne v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani začel mednarodni simpozij O oblasti v arhitekturi. Enodnevni dogodek v organizaciji Društva Igor Zabel in Mateje Kurir bo gostil štiri mednarodno vidne teoretike in filozofe, ki bodo s svojimi prispevki in v odprti razpravi načeli vedno…

Nadaljuj z branjem

Odstotek za umetnost

Odnos državne politike do kulture in umetnosti v samostojni državi je, kot se zdi, ne glede na spremembe in zamenjave vlad konsistentno površen, destruktiven ali pa ga sploh ni. Na vse to sta v bližnji preteklosti v polemičnih in ostrih izjavah opozorila dva ugledna kulturna delavca, Vinko Möderndorfer in Peter Krečič – na žalost pa…

Nadaljuj z branjem

Častnost Maksa Fabianija

Nedavne polemike v zvezi s podelitvijo naslova častnega občana občine Komen so spet opomnile, da le malokateri arhitekt ostaja več kot pol stoletja po svoji smrti tako ambivalentna figura kot ravno Maks Fabiani. Iz dolgoletne margine, ki je mejila na pozabo, ga je proti koncu dvajsetega stoletja rešilo povečano zanimanje za secesijo, Ljubljanski potres leta…

Nadaljuj z branjem

Dr. Krečič o Plečniku in slovenski kulturni laži

Umetnostni zgodovinar in nekdanji dolgoletni direktor Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič, ki je preučevanju dela Jožeta Plečnika posvetil več kot štiri desetletja in skupaj z dr. Damjanom Prelovškom v mnogočem utemeljil znanstvenokritično raziskovanje arhitektovega opusa, je ob letošnjem Plečnikovem letu za Tretji program Radia Slovenija sestavil kratko besedilo o arhitektu in zgodovini sprejema njegove osebnosti…

Nadaljuj z branjem

POTREBUJEMO VEČ HLADNIH TUŠEV

Pravkar minula državna proslava ob Prešernovem dnevu je postregla s presenečenjem; enkrat za spremembo slavnostni nagovor, ki ga je letos prvič izvedel Vinko Möderndorfer, ni bil le obvezna, obenem pa nekoliko dolgočasna prva točka državne proslave. Möderndorferjev govor je poslušalce razdelil. Na eni strani so bili tisti, ki so bili hvaležni za iskreno in skrbno…

Nadaljuj z branjem

VSTOPNINA ZA TIVOLI?

Cesar Jožef II. je bil med svojimi številnimi sorodniki v vseh osmih stoletjih zgodovine Habsburžanov verjetno edini, ki je premogel vsaj malo revolucionarne žilice. Ta se ni kazala le v ukinjanju samostanov in podržavljanju cerkvenih posesti ter preobrazbi raznolikih podedovanih habsburških dežel v eno monarhijo z enotno upravo, ampak tudi v majhnih, manj opaznih, pa…

Nadaljuj z branjem

DŽAMIJE IN NELAGODJE V ARHITEKTURI, 1. DEL

Če bi kdo pred dvajsetimi leti trdil, da bodo verski objekti politično najbolj kontroverzna arhitekturna naloga prihodnosti, bi se mu verjetno nasmejali. In vendar so se do danes mednarodne razmere tako temeljito spremenile, da je postala oblikovanje muslimanskih verskih objektov vsaj na Zahodu verjetno politično najbolj izpostavljeno arhitekturno vprašanje. Pa pustimo ob strani švicarski referendum…

Nadaljuj z branjem

JAVNA RAZPRAVA: KAKŠNO ARHITEKTURNO POLITIKO POTREBUJEMO?

V sredo 17. avgusta je Ministrstvo za kulturo predstavilo osnutek arhitekturne politike Republike Slovenije z naslovom Arhitektura za ljudi. Dokument, ki obsega dobrih petdeset strani, je dostopen na spletu in predstavlja izhodišče javne razprave, ki bo potekala vse do 19. septembra. Na tiskovni konferenci so publikacijo predstavili člani strokovne komisije Miha Dešman, Ilka Čerpes, Vlado…

Nadaljuj z branjem

PRAVLJIČNI ZIDOVI

V ljudskih pripovedkah in pravljicah pogosto slišimo o sanjskih gradovih, napolnjenih z dragulji in palačah iz čistega zlata. V takšnih sobanah, ki jih je ustvarila ljudska domišljija in vanje navadno vstavila revnega pastirja ali potepuha, so stene vedno okrašene z nepredstavljivim bogastvom, v kleteh pa so sodi, polni kovancev, nakita in dragotin. Takšno preobilje je…

Nadaljuj z branjem